VEST, 22-23 DEKEMVRI, 2001

#SLU^AJOT 'PRA[INA'#: EDEN PRIMER KAKO MAKEDONIJA JA ZAGUBI VOJNATA ZA VISTINATA

ZAPADOT SO MUVATA NA KAPA

#Dosie 'Pra{ina'#: Kako ne ~itaat drugite i kako nie ne ja prika`uvame sopstvenata vistina?

Kriti~arite se dogovaraat kako da go pre~ekaat filmot dva dena pred da go vidat!

Germanskiot #Der Tage{pigel# filmot go proglasi za antialbanski i neofa{isti~ki i veli: #Mesto albanskite muslimani ovde imame Turci prika`ani kako krvavi ubijci nasproti Makedoncite koi se nevini jagniwa, a crnecot e Zapadot koj treba da bide razbuden od fanfarite i da trgne vo borba protiv islamot#.

Zapadnata kritika se obide eden film od Makedonija da poistoveti so sopstvenata iskrivena slika za slu~uvawata #tamu dolu#

Angliski kriti~ar nastapuva so nebuloza: tvrdi deka namerata zad #Pra{ina# e da se zapre priemot na Turcija vo Evropskata Unija!

Eve eden najsve` primer za toa kako makedonskite gra|ani i makedonskata dr`ava ja gubat vojnata za vistinata. Albanskite bandi pqa~kosuvaat po tetovsko ne samo no}e tuku i srede bel den, Makedoncite pa duri i Albancite tamu ve}e nemaat `ivot. A, svetskite mediumi, vo i onaka retkite vesti od Makedonija javuvaat deka pqa~kosuva - makedonskata policija. Ovoj poraz vo vojnata za vistinata e golem poraz, oti za prv pat se slu~uva zemja, koja {to e napadnata od bandi koi vr{at etni~ko ~istewe i najgrub grabe`, da se proglasi za rasisti~ka zatoa {to se bori da se za{titi. Politi~kata elita na SAD i EU ja kupi tezata na teroristite vo Makedonija i gi proglasi za borci za ~ovekovi prava pa slikata za zemjata vo izve{taite na stranskite mediumi se sozdava{e od taa perspektiva. So taa slika SAD i EU vsu{nost pred sopstvenata javnost si ja pokrivaa odgovornosta za pro{iruvaweto na kosovskata kriza vo Makedonija.

Od Makedonija, osobeno od dr`avniot politi~ki establi{ment, ne izleze nikakov artikuliran odgovor na toa politi~ko i mediumsko odnesuvawe na EU i SAD. [to i da zboruvaa kaj nas, na{ite politi~ari ne bea slu{nati vo svetot. Bitkata za vistinata za Makedonija se vode{e i se u{te se vodi voninstitucionalno: sajtovite na Internet, kako relitimasedonia ili ok.mk, prepra}awe na brojni li~ni protesti i pisma do stranskite novinari za nivnite izvestuvawa, do evropskite i svetskite politi~ari i institucii... Prakti~no, edinstveniot koj vo svoite javni nastapi go prozva Zapadot za nivnata odgovornost, a toa dobi {irok publicitet vo stranskite mediumi, be{e Mil~o Man~evski, so negoviot tekst #Samo moralna obvrska# i vo brojnite intervjua od Venecija so stranskite mediumi. Negoviot primer e osobeno pou~en. Na krajot na avgust, edna nedela pred svetskata premiera na #Pra{ina# vo Venecija, Man~evski objavi svoj komentar vo ugledniot germanski #Zidoj~e cajtung#, pod naslov #Samo moralna obvrska#. Istiot komentar prethodno be{e objaven vo londonski #Gardijan# i vo skopski #Dnevnik#, a be{e {iroko distribuiran i preku internet. (Man~evski ne go ponudil tekstot na #Gardijan#, tuku tie go simnale od internet, go promenile naslovot, go isfrlile krajot i izvr{ile nekolku promeni vo samiot tekst. Sporedba me|u originalot i tekstot #sreden# od urednicite na #Gardijan# objavi slovene~kiot filmski kriti~ar Miha Brun.)

Nekolku re~enici od komentarot na Man~evski }e ja dolovat tezata na avtorot: #Makedonija e kolateralna {teta od anga`manot na NATO na Balkanot. Mrtove~ki sandaci za vojnicite ne se seksi, pa NATO re{i da gi ostavi militantite da si go zadr`at nivnoto zapadno oru`je. Kosovskata avantura na NATO ne samo {to gi vooru`a i gi trenira{e militantite koi sega sproveduvaat klasi~en povraten udar. Taa go eskalira{e konfliktot na Balkanot do povisok stepen. Psiholo{kiot efekt na toa {to celiot svet se stavi na strana na Golemata Kauza (kako {to toa go vidoa albanskite ekstremisti) i dade pottik na nivnata secesionisti~ka borba. Nivnoto etni~ko ~istewe i okupirawe teritorii e poodminat ~ekor vo crtawe novi granici. SAD imaat moralna obvrska da gi zaprat albanskite ekstremisti od pretvorawe na Makedonija vo sleden Avganistan (tekstot e pi{uvan vo juli, dva meseci pred 11. septemvri) ili Kamboxa, dva ta`ni primera na povraten udar i kolatelarna {teta od amerikansko me{awe.# - pi{uva Man~evski vo #Samo moralna obvrska#.

Ovoj komentar go prenela i moskovska #Pravda# i belgiskiot #Standaard# koj vo dodatok prenel i #odgovor# od ~itatel-Albanec, smestuvaj}i go na ovoj na~in tekstot vo kontekst na nacionalna debata. So drugi zborovi, komentarot na Man~evski vo svetot dobiva odek kako #branewe# na makedonskiot stav, mnogu poglasen duri i od stavot na samata makedonska vlada (nasproti doma{nite izjavi i pres-konferencii, izjavite na pretstavnicite na makedonskata vlada ili na makedonskata strana retko - ili skoro nikoga{- dobivaa tolkav prostor vo svetskiot pe~at).

#Pra{ina# ili #Vojnikot Rajan#?

Kolku ova negovo eksponirawe gi zasegna zapadnite kulturni i politi~ki analiti~ari, se vide prakti~no vo prvite reakcii na zapadnite mediumi za negoviot film #Pra{ina#. Tie ne polemiziraa so negoviot komentar, tuku svoite predrasudi za Makedonija gi proektiraa na filmot. #Pra{ina# be{e prviot proizvod od Makedonija za vremetareweto na vojnata, {to ramnopravno izleze na megdan vo svetski kontekst - tokmu so na{iot film se otvori filmskiot festival vo Venecija. Retko koj obi~en gleda~ go o~ekuva{e naelektriziraniot priem na koj naide filmot pri toa. No, tuka ne ni zboruvame za toa dali filmot zaslu`uva dobri ili lo{i kritiki. Tie i ne bea estetski ocenki na filmot. Tie bea reakcija protiv ne{to vidlivo i golemo {to doa|a od Makedonija i - {to e u{te postra{no - reakcija (negativna) na edno gordo gledawe na sopstvenata istorija vo kontekst na svetskite slu~uvawa. So drugi zborovi, zapadnata kritika reagira{e instinktivno i negativno zatoa {to nekoj se drznal da ja prika`uva makedonskata istorija - i dene{nica - poinaku odo{to tie si gi zamisluvaat, a toa u{te go napravil so isklu~itelno sigurna avtorska raka (#bez pardon#), i ({to e najgolem #grev#) koga ne re`ira i deli lekcii po politika.

Germanskiot kriti~ar Fric Gotler vo visokotira`niot #Zidoj~e cajtung# (istiot onoj kade {to izleze komentarot na Man~evski) veli deka mnogumina vo me|unarodniot kriti~arski kor vo Venecija diskutirale kako da go pre~ekaat noviot film na Man~evski celi dva dena pred prika`uvaweto na filmot! Kriti~arite se dogovaraat kako da go pre~ekaat filmot u{te pred da go vidat! Sega, otkako publikata vo Toronto, Makedonija, Tokio, Tajpej, Solun, go prifati filmot so aplauzi, stana o~igledno deka kritikata imala svoja agenda. Na primer, Dejvid Straton, kriti~arot na holivudski #Varajati# veli: #Pra{ina# izobiluva so nasilstvo, pa zapadnata publika te{ko }e go primi#. Vo ovaa izjava zapo~nuva da se ocrtuva vistinskata pri~ina za prvi~nite negativni reakcii, reakcii koi potem bea osporeni od peroto na eden Alesandro Bariko i od brojni obi~ni gleda~i, koi na filmskite sajtovi na internet go ocenuvaat #Pra{ina# kako remek-delo. Nasilstvoto vo filmovite go izmisli tokmu zapadnata kinematografija, za potrebite na zapadnata publika. Nasilstvoto na film ne gi izmislija nitu Indijcite, nitu Rusite, nitu Poljacite, nitu Japoncite, nitu Makedoncite i toa ne se snima za nivnite potrebi. Koga eden iskusen kriti~ar mu imputira na #Pra{ina# deka e nasilen, toa ne mo`e da bide slu~ajno. Vpro~em, vo #Pra{ina# ima 7-8 minuti pukawe, za razlika od 45 minuti brutalnosti vo #Da se spasi vojnikot Rajan#, brutalnost koja vo (odli~niot) film na Spilberg odi do kadri vo koi nasekade eksplodiraat race i noze. Da ne zboruvame za filmovi kako #Eftini prikaski# (#Palp fik{n#), #[indlerovata lista# ili #Sedum#, ili za toa kolku se krvavi [ekspir i Biblijata. Dejvid Straton si dopu{ta dvoen kriterium - eden za holivudski - t.e. zapadni filmovi (snimeni za zapadna publika), i eden za filmovi od drugite zemji, t.e. po analogija za #isto~ni# filmovi.

Arogancijata na zapadnite psevdo-kriti~ari odi do tamu {to tie ne se ni obiduvaat da gi skrijat sopstveniot rasizam i politi~ka agenda. Na{ite tv gleda~i imaa mo`nost da go vidat Aleksandar Voker od londonski #Ivning standard# kako go pra{uva Man~evski: #Vie ste napravile rasisti~ki film, koj gi prika`uva Turcite vo negativno svetlo. Ova e o~igledno napraveno so cel na Turcija da i se popre~i priemot vo Evropskata Unija. [to imate Vie da izjavite za ova?# (Na {to Man~evski ladno mu odgovori: #Blagodaram na Va{ata izjava# i ni{to pove}e.) Onie koi go videle filmot (a, takvi za sega ima nekolku iljadi po svetot, a kaj nas - edinstvenoto mesto kade {to Pra{ina se prika`uva na redovniot repertoar - nad {eeset iljadi gleda~i) mo`at samite da procenat dali tvrdeweto na Voker deka filmot e rasisti~ki dr`i, ili e, pak, vo pra{awe drzok falsifikat i bezo~en atentat vrz filmot: samite gleda~i mo`at da procenat dali stanuva zbor za rasisti~ko delo, ili pak za delo vo koe na site strani ima i dobri i lo{i, i krvo`edni i nevini. Kako i da e, duri i da stanuva zbor za eden rasisti~ki film (??!), nezamislivo e deka eden film mo`e - duri i da saka - da zapre edna zemja od priem vo Evropskata Unija, pa duri i da e film na Man~evski. Britancite najmnogu se zanesoa vo politi~kata presmetka so makedonskata koprodukcija. Pokraj Voker, Piter Bred{o vo londonski #Gardijan# go narekuva Pra{ina #specijalen povik na makedonski nacionalizam#. Vo Makedonija nikoj ne se fati na oru`je posle gledaweto na Pra{ina. Naprotiv, mnogumina u{te prethodno se bea fatile za oru`je koe be{e plateno so pari od danokot {to go pla}aat novinarite na britanski #Gardijan#. Istite tie {to se fatija za oru`je bea i obu~uvani od sogra|ani na novinarite na londonskiot vesnik. Kaj niv ima vgradena negativna reakcija kon film koj se obiduva da uka`e na relativnosta na toa kako se raska`uva istorijata {to ja pi{uva posilniot, na film koj glasno ka`uva deka Makedoncite stradale pod oru`jeto na arnautskite ka~a~ki bandi.

I makedonskata filozofka Katarina Kolozova ima{e sli~no iskustvo so #renomiranite# kolegi. Taa za eden svoj filozofski tekst dobila neo~ekuvana kritika od svojata kole{ka, ugledna profesorka od Pariz, vo koja profesorkata veli deka tekstot e #nacionalisti~ki#. Koga }e se pogledne temata na tekstot ne{tata stanuvaat pojasni. Vo svojot tekst, Kolozova ja zastapuva tezata za ramnopravnosta na intelektualniot diskurs i na ideite od malite zemji so onie na Zapadot. Kolozova e me|u onie teroreti~ari (kako Bugarkata Marija Todorova i Slovenecot Slavoj @i`ek) koi glasno go zastapuvaat stavot deka malite zemji imaat pravo samite da si ja kreiraat slikata za sebesi i se protiv patronizirawe od Zapadot. Mnogu etablirani zapadni misliteli ne se spremni da svarat vakov stav na #domorodcite#.

Nevini jagniwa i krvo`edni ubijci

Zo{to zapadnite novinari pro~itaa eden apoliti~en film (koj zboruva za avanturisti~ki temi, za kaubojci, istorija, qubov i stradawe, za mo}ta na prikaskata) - zo{to go pro~itaa ovoj film kako sovremena politi~ka parabola za situacijata vo Makedonija? Nekoi italijanski i germanski kriti~ari smetaat deka vo filmot site zapadwaci se pretstaveni kako lo{i - nebare dobrite Anxela i Ilajxa ne se Amerikanci, a krvo`ednite Majorot i Daskalot ne se od Balkanot? Mo`ebi e vo pra{awe refleks taka slikovito opi{an vo onaa na{a narodna prikazna za ~ovekot so muvata na kapata.

Rabotite stanuvaat kristalno jasni ako se poglednat vo kontekst. Germanskiot #kriti~ar# Jan [ulce na #Der Tage{pigel# duri veli deka filmot Pra{ina e ilustracija na novinskiot komentar na Man~evski #Samo moralna obvrska#, nebare toj mo`el za dve nedeli da napi{e scenario, da snimi i da izmontira film - proces koj obi~no trae najmalku dve godini (a vo slu~ajot so Pra{ina duri sedum). Istiot kriti~ar natamu smeta deka filmot e antialbanski zatoa {to #mesto albanskite muslimani ovde imame Turci koi se prika`ani kako krvavi ubijci nasproti Makedoncite koi se nevini jagniwa, a crnecot e nikoj drug tuku Zapadot koj treba da bide razbuden od fanfarite i da trgne vo borba protiv islamot. Estetikata na ubijci kako {to se pretstaveni Turcite ima, i toa e skandal, ne{to neofa{isti~ko vo sebe!# Hrvatskiot #Jutarwi list# pak, eden mesec pred Venecija, od peroto na ugledniot bosanski pisatel Miqenko Jergovi} (koj od strav izbegal od opsednatoto Saraevo) }e objavi edna te{ka kritika, vo koja toj go obvinuva Man~evski za #makedonski nacionalizam, nesfa}awe na istoriskata situacija i polo`bata na Albancite...# Kako prodol`uvawe na politizacijata na filmot, pri brojnite intervjua so Man~evski vo Venecija (najmalku 120 za razni zemji), naj~esti bea pra{awata za politi~kata kriza vo Makedonija i gledaweto na filmot niz politi~ka prizma. Duri i na gala vleguvaweto pri otvoraweto na festivalot, prilika koja inaku se koristi za glamurozen {ou-biznis intervju, Man~evski be{e pra{an za sudbinata na NATO vojnicite vo Makedonija (na {to toj odgovori deka tie {to im go podelile oru`jeto na ekstremistite sega odat da im go odzemaat). Denta posle premiernoto prika`uvawe na #Pra{ina# vo Venecija, agencijata Aso{ieted pres ja liferuva (iskrivenata) informacija deka Man~evski se povlekuva od re`irawe.

Makedonija se prifati sebesi vo zapadnata slika

Vakviot buren odek od eden film (duri i ako e film koj go otvara festivalot vo Venecija i duri i ako e film od Man~evski koj nema vlakna na jazikot) ja zbuni doma{nata kulturna javnost, nenaviknata makedonski dela da bidat vo centarot na svetskoto vnimanie (osven so #Pred do`dot#). Pa, taa be{e pove}e podgotvena da gi prenesuva negativnite kritiki otkolku pozitivnite (na primer onaa na italijanskiot pisatel Alesandro Bariko koj napi{a #ja branam Pra{ina i hrabrata kinematografija#, ili na magazinite #^ak#, koj go nare~e #grom od film# i na #Arena# koj pi{uva{e #odime kontra strujata - nam ni se dopadna Pra{ina# ili na on-lajn magazinot #Dadaskaner# koj re~e #Mil~o im go skr{i filmot#) ili papagalski da gi povtoruva ocenkite za nasilstvo (koe vo makedonskata filmska kritika nikoga{ ne bilo tema duri ni vo filmovi kako #Palp fik{n#, #Petok trinaesetti# ili #Da se spasi vojnikot Rajan#). Makedonskiot kulturen establi{ment reagira{e na reakcijata na ovoj film vo stranstvo isto kako {to politi~kiot establi{ment reagira na toa kako Makedonija ja tretiraat mo}nicite od stranstvo: so pla~ewe i so sitewe, a bez li~en stav.

Na toj na~in, ni se slu~i paradoks: si ja uvezovme kako relevantna iskrivenata slika za nas samite {to ja kreiraa zapadnite mediumi. I ne samo {to i poveruvavme tuku ja zemavme i za reper.

Makedonija kako dr`avna struktura be{e paralizirana vo pogled na #Pra{ina#. Dr`avata ne ja iskoristi {ansata da se pretstavi zaedno so ne{to pozitivno i mnogu vidlivo vo svetski ramki. Ministerstvata za kultura i za nadvore{ni raboti ne gi iskoristija ni galata vo Venecija ni site drugi zna~ajni festivali kako mo`nost za prezentacija ne samo na kulturata, tuku i na brojni elementi povrzani so nea: ne se ~u glas protiv razurnuvawata na kulturnoto bogatstvo {to gi vr{ea teroristite, zemjata ne se pretstavi kako mesto kade ima intelektualen diskurs, nitu kako prostor na drugi umetni~ki aktivnosti. Od Makedonija ne pristigna nitu edna bro{ura, nitu eden portparol ni vo Toronto, ni vo Tokio, ni vo Tajpej, ni vo Solun, ni vo Venecija.

Kone~no, nau~i li ne{to Makedonija od ovoj poraz? Nau~i li deka silnite igraat valkano i so niski udari i deka koga kapata ti ja kroi pogolemiot i posilniot, mnogu e va`no tvojata strana i, osobeno, vistinata da bidat slu{nati. Primerot so #Slu~ajot Pra{ina# e samo najo~igleden zatoa {to zapadniot mediumski establi{ment se izleta i ja otkri proyirnosta na svojata pristrasnost i zatoa {to nie samite ne ja iskoristivme mo`nosta na vidno mesto da progovorime za na{ata sopstvena bolka, za na{ata sopstvena vistina. Zatoa i ne treba da se ~udime koga nekoj drug e agilen vo iskrivuvaweto na vistinata za sopstveni celi, pa po svetot }e se zboruva deka namesto ka~a~kite bandi pqa~kosuva makedonskata policija.

(Marina Kostova)