Intervju na Profesorot Peter Hil na Makedonskata radio programa Tripati Zet od Melburn

Intervjuto koe go vode{e urednikot na programata Ico Najdovski, be{e napraveno da se vidi sostojbata vo Makedonija od li~nost koja ne e Mekedonec po rod, no so prebogato znaewe na makedonskiot jazik i istorija.

Po~ituvani slu{ateli, na telefon go imame eden od najistaknatite avstraliski i svetski nau~nici po lingvistika, odnosno jazici, profesirot Peter Hil. Inaku, gospodinot Hil e redoven profesor na univerzitetot vo Hamburg, Germanija i vonreden profesor na Nacionalniot univerzitet na Avstralija vo Kambera. Profesorot Peter Hil po poteklo e avstralijanec i roden e vo Pert, me|utoa nie intervjuto }e go vodime na makedonski jazik.

Profesore dobar den i dobrodojdovte na Makedonskata radio programa na Tripati Zet vo Melburn?

Dodar den, blagodaram i gi pozdravuvam Makedoncite vo Melburn.

Profesore, interesno e da go zapo~neme intervjuto so pra{aweto: “Zo{to i kako go nau~ivte Makedonskiot jazik da go zboruvate?”

Jas po~nav so ruskiot jazik na melburnskiot univerzitet, sakav da se bavam so slovenskite jazici i posle po~nav da u~am drugi slovenski jazici srpski, bugarski, makedonsi, hrvatski i slovenene~ki i na krajot glavno se specijalizirav vo makedonskiot jazik. i vo toa odredena uloga odigra mojata `ena. Vo Melburn se zapoznav so nea koja pokasno mi stana sopruga. Nejzinata familija e od Egejska Makedonija.

Vo 1989 godina od pe~at izleze va{ata kniga “Makedoncite vo Avstralija”. Zo{to ja napi{avte taa kniga?

Toa be{e za prvata enciklopedija na Avstraliskoit narod (1988 god n.z.). Vo taa enciklopedija ima posebna glava za sekoja etni~ka grupa vo Avstralija. Ima i glava za Makedoncite i me zamolija da napi{am glava za Makedoncite vo taa enciklopedija. Jas po~nav da pi{uvam i na krajot napi{av 200 stranici. Me|utoa za enciklopedijata treba{e samo nekolku stranici, 5-10 stranici i zatoa od celite materijali posle napraviv cela kniga. i ne be{e lesno da najdam izdava~ka ku}a i na krajot vo mojot roden grad Pert najdov sepak izdava~ka ku}a i taka izleze taa kniga.

Potoa Profesore Vie napi{avte drugi Va{i trudovi kako “Govorot na Kalinik”...”Makedoncite vo Grcija i Albanija: Komperativna studija za dene{nite nastani.” Ka`ete ni ne{to pove}e za sporedbata na Makedoncite so Grcite vo Egejska Makedonija i so Albancite vo Albanija?

Vo Albanija sepak Makedoncite sekoga{ imale pove}e prava otkolku vo Grcija. Vo Albanija sekoga{ imalo makedonski u~ili{ta,duri za vremeto na Enver Hoxa, sepak i toga{ ima{, no ne mnogu. Sigurno ne be{e lesno za makedonskoto malcinstvo vo Albanija

No sepak ima u~ili{ta, u~ebnici, u~iteli ima odredeni mo`nosti da go u~at maj~iniot jazik. Toa go nemaat vo Grcija i nikoga{ go nemale.Taka vo Grcija Makedoncite nemaat nikakvi prava. Pa toa malku ve}e se promenuva. Od (pred) dva meseca mislam ima crkva vo Sbtsko vo Egejska Makedonija kade {to liturgijata se slu`i na makedonski jazik, no u{te nema u~ili{ta, no mislam sepak vo Grcija ima mala promena. Starata generacija odumira i doa|a nova generacija koi imaat pootvoreni evropski gledi{ta. Jas mislam sigurno i eden den deka }e ima i u~ili{ta za makedonski jazik vo Grcija.

Makedonskiot jazik seu{te ne e priznat od nekolku dr`avi vo svetot, a osobeno od nejzinite sosedi kako {to rekovme od Grcija, Bugarija, Albanija, pa i do neodamna od Jugoslavija. Zo{to e toa taka?

Vo princip nikoja dr`ava ne priznava jazici, no ima isklu~oci, sepak vo Avstralija makedonskiot jazik e priznat kako etni~ki jazik, vo Kanada...Vo balkanskite dr`avi mislam deka vo Albanija makedonskiot jazik e priznat. Vo Grcija i Albanija ima politi~ki pri~ini zo{to nesakaat da go priznaat jazikot. Edni krugovi treba da se ka`e, ne kaj site Grci, ama edni odredeni krugovi ne sakaat da go priznaat makedonskiot jazik zatoa {to bi trebalo toga{ da go priznaat i postoeweto na makedonsko malcinstvo. Toa nesakaat da go priznaat. Vo Bugarija ima stara tradicija da gledaat Makedoncite kako eden del od bugarskiot narod. i toa malku se promenuva i vo Bugarija doa|a mlada generacija koja ima pootvoreni vo evropski gledi{ta i eden den sigurno toa }e bide op{to priznato i vo Bugarija.

Kon nepriznavaweto na Makedonskiot jazik se priklu~e i porane{niot premier na Viktorija, gospodinot Xef Kenet, koga Makedonskiot jazik go preimenuva vo Makedonski Slovenski i kako {to rekov se priklu~e kon negatorite na Makedonskiot jazik? Vie reagiravte na toa mnogu silno I odlu~no? Nie pro~itavme nekolku Va{i tekstovi na primer Leveling d Levendis?

Taka, taka. Toa be{e mnogu jasna politi~ka igra kaj xef Kenet. Toj prosto misle{e daka vo Viktorija ima pove}e Grci, otkolku {to ima Makedonc i deka }e dobie pove}e glasovi od Grcite koi porano glavno glasaa za Laburisti~kata partija i Xef Kenet si zamisli deka so taa igra }e mo`e da gi dobie gr~kite glasovi vo Viktorija. Jas neveruvam deka toj ima nikakov interes so makedonskoto pra{awe samo da mu poslu`e kako politi~ka cel, ili profit.

Dali mo`ete nakratko da go objasnite naslovot “Leveling d Levendis” , kako bi se prevedilo na makedonski i {to bi zna~ilo toa?

Levendis vo Grcija go narekle Kenet. Levendis zna~i heroj. Golem heroj i zatoa go narekle Levendis zatoa {to se borel za Grcite vo svetot.

A Vie kako heroj sakavta da go namalite malku, neli?

Toa zaglavie ne e od mene, toa zaglavie e od redaktorot na vesnikot “The Age”, no vo statijata jas spomnav deka vo Grcija gledaat na Xef Kenet kako na golem heroj za Grcite.

Kakvo e Va{eto mislewe za Makedonskata zaednica vo Avstralija na federalno nivo zatoa{to za vremeto na Nik Bolkus, Garet Evans i prajministerot Pol Kiting Makedonskata zaednica be{e preimenuvana vo Slavomakedonska?

Seu{te federalnata Vlada se otka`uva da dozvoli ambasada na Republika Makedonija vo Kambera dodeka nema dogovor so Grcija za imeto. Tuka odredena uloga igra gr~koto lobi vo Avstralija i voop{to vo svetot.

Kako e gledate sostojbata vo Republika Makedonija i koja e nejzinata idnina? Dali }e uspee da se odbrani od site napadi i pritisoci {tose vr{at vrz nea od nadvor, na primer EU, NATO i SAD, no ne pomalku i od vnatre, od samite `iteli na Makedonija?

Glavniot problem mislam vo Republika Makedonija e deka lu|eto {to rabotaat tamu vo politikata gledaat samo kako da se zbogatat mnogu brgu i ne se interesiraat za interesite na narodot. Vleguvaat tamu vo politikata za sebe a ne da im slu`at na narodot. Sega gledam i mislam deka pretsedatelot na Republikata Boris Trajkovski sepak igra pozitivna uloga. Nie site znaeme deka polo`bata vo Republika Makedonijabe{e mnogu lo{a i seu{te ne e mnogu dobra, me|utoa, mislam deka polo`bata sepak se podobruva I treba da se nadevame deka i vo idnina ke se podobri taa kriza.

Sprema Vas koj e nedostatokot {to albanskite ekstremisti posegnaa po oru`jeto vo Makedonija koga znaeme deka Robert Badenter, najistaknat eksperrt po pravo i ustavi vo Evropa go proglase Ustavot na Republika Makedonija za najdemokratski vo Evropa, no sepak ekstremistite posegna po oru`jeto za ~ovekovi prava. Dali e toa to~no?

Sigurno ne sekoga{ toa {to stoi vo Konstitucijata se sprovelo vo realnosta. Odnosite me|e Makedoncite i Albancite ne bea dobri. Me|utoa, sigurno ne }e dojde{e do toa vostanie ako ne dojdee ekstremisti od Kosovo i od Pre{evskata dolina. Koga tamu zavr{e vojnata vo Kosovo i vo Pre{evskata dolina toga{ dojdoa tie, taka da se ka`e. tie bezrabotni ekstremisti i vo Makedonija po~naa da se borat. Se nadevam deka sega tie se izolirani imo`ebi ve}e se na Kosovo i ako ne gi podr`uva naselenieto vo Makedonija ne }e imaat nikakva mo`nost pove}e da digna vostanie vo Republika Makedonija.

Profesore, na krajot ka`ete ni go va{eto mislewe za Makedonskata zaednica vo Avstralija, bidej}I imate golemo iskustvo od minato i denes?

Mnogu ubavo e {to sega vo Makedonskata zaednica vo Avstralija ima mlada generacija, mnogu u~eni mladi lu|e koi mo`at da se borat za interesite na Makedoncite vo Avstralija. Porano, prvite aktivisti na Makedoncite od Avstralija bea od stariot kraj i sega polo`bata na Makedonskata zaednica ne e takva kakva {to be{e. tie mladi Makedonci koi zavr{ija univerziteti dobro razbiraat i gi znaat ne{tata vo Avstralija i }e mo`at da se borat za Makedoncite vo Avstralija. Toa be{e eden golem problem porano deka makedoskoto lobi be{e poslabo od gr~koto. Sega ne e taka. Vo Makedonskata zaednica gledame mnogu mladi lu|e koi se naobrazovani i imaat sposobnosti za da se borat za interesite na Makedoncite vo Avstralija.

Profesore, Vi blagodarime za Va{eto intervju i Va{eto otstapeno dragoceno vreme. Golema blagodarnost od makedonskata zaednica i od nas od studioto. Doslu{awe!

Molam, molam! Doslu{awe,