Boris Trajkovski sve~eno proglasen za nov Pretsedatel na Republika Makedonija

]e rabotam kako pretsedatel na site gra|ani na Makedonija

Skopje, 15 Dekemvri

Veruvam deka }e uspeeme vo ovie nameri, iako są u{te na site ni se sve`i nekoi neprijatnosti {to se slu~ija vo tekot na izborniot proces. Me|utoa, sega ne e vreme da `iveeme so ova. Najzna~ajno e deka site nie u~ime i demokratijata pobedi. Neophodno e site nie zaedno, bez ogled na partiskata pripadnost, zaedni~ki da se zdru`ime za dobrobitot na Makedonija i nejzinite gra|ani, naglasi Trajkovski.

Obra}aj}i se na dosega{niot pretsedatel, Kiro Gligorov, Trajkovski istakna: Vie ne vodevte po patot po koj Republika Makedonija gi izbegna u`asnite konflikti, ~ove~kite stradawa i razre{uvawata vo porane{na Jugoslavija. Vie, gospodine Gligorov, ni pomognavte za da go za~uvame mirot i spokojstvoto vo na{ite domovi, i za toa u{te edna{ Vi blagodaram vo imeto na site gra|ani na Republika Makedonija. Pod Va{e rakovodstvo Republika Makedonija na miroqubiv na~in stana suverena, nezavisna i respektirana dr`ava vo me|unarodnata zaednica. Vi po`eluvam dolg `ivot i zdravje i se nadevam deka }e sorabotuvame vo godinite {to doa|aat pred nas.

Kako dopolnuvawe, na gra|anite na Republika Makedonija, im veti deka }e ja povede Republika Makedonija vo sledniot milenium kako mirna, demokratska i prosperitetna dr`ava. Im ja podavam mojata raka vo znak na prijatelstvo na site koi }e mi se pridru`at kon ovaa blagorodna kauza. Ova go pravam bidej}i veruvam vo Makedonija. Ova go pravam za dobroto na moeto semejstvo i za site semejstva niz Makedonija. Ova go pravam zatoa {to sum Makedonec i }e se boram za interesite na site gra|ani vo Republika Makedonija, podvle~e pretsedatelot Boris Trajkovski.

Stabilnosta i odbranata }e bidat mojot osnoven prioritet naglasi Trajkovski, uveruvaj}i deka }e poka`e i doka`e deka nikoj vo sega{noto dr`avno rakovodstvo nemal nitu, pak, ima namera da ja deli, rasprodava, federalizira ili na koj bilo na~in da ja prekrojuva na{ata dr`ava.

Kako vrhoven komandant, }e se potrudam na{ite oru`eni sili da bidat visoko mobilni i tehnolo{ki opremeni za efikasna odbrana na granicite i za za~uvuvawe na teritorijalniot integritet, re~e toj, dodavaj}i deka stabilnosta na dr`avata, bez somnenie, zavisi i od vnatre{nata situacija koja, vo ovie prostori na Jugoisto~na Evropa, po nekoe nepi{ano pravilo, ja determinira stepenot na harmonizacija na me|uetni~kite odnosi. Republika Makedonija vo izminatata decenija ~estopati be{e poso~uvana kako primer za me|uetni~ka tolerancija. Nema da dozvolam etni~kata omraza, {ovinizmot i netolerancijata da ja potkopaat stabilnosta na dr`avata. Etni~kata raznovidnost pretstavuva bogatstvo ~ie za~uvuvawe, neguvawe i razvivawe treba da bide strategiska i konstantna opredelba za Republika Makedonija. Me|utoa, sakam da napomenam deka za{titata na integritetot na dr`avata pretstavuva uslov za koj nema kompromis, istakna prviot dr`avnik na Republika Makedonija.

Natamu, Boris Trajkovski zboruva{e za ekonomskiot razvoj na na{ata zemja kako primarno zna~ewe, pri {to pora~a deka site nie treba zaedno da rabotime za podobruvawe na efikasnosta na iskoristuvawe na postojnite kapaciteti, na privlekuvawe stranski investicii i na zgolemuvawe na izvozot, so neophodno prodol`uvawe so zabrzani ~ekori napred kon integracija so Evropskata unija, Svetskata trgovska organizacija i drugi me|unarodni organizacii koi }e ni pomognat vo razvojot na na{ata ekonomija.

Asociraweto i pristapuvaweto kon Evropskata Unija pretstavuva strategiska cel na Republika Makedonija i tuka nema otstapuvawe. Nema da ka`am ni{to novo ako povtoram deka toj pat e dolg i trnliv i deka brzinata na negovoto izoduvawe najmnogu zavisi od samite nas. Morame da gi razdvi`ime site mehanizmi i potencijali za da gi ispolnime strogite kriteriumi i standardi za vleguvawe vo zaedni~kiot evropski dom.

Republika Makedonija mora da bide aktiven ~initel na me|unaroden plan, kako vo bilateralnite, taka i vo multilateralnite odnosi. Neophodno e da vodime aktivna dobrososedska politika. Ovoj ranliv region }e mora da ja do`ivee svojata celosna i trajna stabilizacija. Republika Makedonija, koja e centar na stabilnosta, so ednakva toplina, }e im podade raka na na{ite prijateli vo Grcija, Bugarija, Albanija i SR Jugoslavija. I }e rabotime zaedno, bidej}i sorabotkata i dobrososedskite odnosi zaedno so razvojot na demokratijata i po~ituvaweeto na ~ovekovite prava }e pridonesat za stabilnost vo regionot, {to e osnova za prosperitetot. Bilateralnite odnosi so SAD i so Ruskata Federacija se osobeno zna~ajni i e neophodno da se raboti na natamo{noto podobruvawe na odnosite i unapreduvaweto na bilateralnata sorabotka, kako na politi~ki taka i na ekonomski plan, zaklu~i Trajkovski.

Makedonskiot pretsedatel, isto taka, zboruva{e za semejstvoto kako najva`en kamen-temelnik na sekoe op{testvo. Silnoto semejstvo e osnova i srcevina za slobodno op{testvo. Jakneweto i neguvaweto na semejnite vrednosti i semejnite doblesti e od najgolema va`nost za site nas. Roditelite, nastavnicite, verskite hramovi, sudovite, Sobranieto i Pretsedatelot, site mora da bidat vklu~eni vo promoviraweto na semejstvoto. Investicijata vo na{ite deca i vo nivnoto obrazovanie e investicija vo idninata na Makedonija. Zatoa, po~ituvani gra|ani, ajde da ja izgradime Makedonija kako dr`ava vo koja nejzinite gra|ani }e mo`at da go realiziraat celiot svoj potencijal, pora~a toj, predviduvaj}i deka pred nas e golem prosperitet, koj mo`e da go napravat samo lu|e so golemo srce i duh. Treba da gradime mostovi so koi se zbli`uvaat raznite etnikumi. Mostovi preku koi }e im se pomoga na poslabite, starite i tie {to ne mo`at da se gri`at za sebe.

Gospod da ve blagoslovi i Gospod da ja blagoslovi Makedonija, pora~a na krajot od svoeto obra}awe pretsedatelot na Republika Makedonija, Boris Trajkovski.

Inaku na sve~enata sednica vo Sobranieto na Republika Makedonija prisustvuvaa nozinstovoto od pratenicite, premierot i ministrite, porane{niot pretsedatel na dr`avata Kiro Gligorov, diplomatskiot kor, pretstavnicite na verskite zaednici, kako i na dr`avnite institucii. Kako {to i be{e najaveno, na sve~enoto proglasuvawe na pretsedatelot Trajkovski ne prisustvuvaa pratenicite od SDSM, kako i pretsedatelskite kandidati Tito Petkovski, Vasil Tupurkovski i Muhamed Halili, dodeka Muarem Nexipi i Stojan Andov bea prisutni.

Izjavi po izborot na noviot {ef na makedonskata dr`ava

Se ona {to bilo pred izborite mora da se zaboravi. Imame nov pretsedatel i toa e najva`no re~e Kiro Gligorov neposredno po zavr{uvaweto na sve~eniot ~in. Zemjata si ima kontinuitet, i dlaboko veruvam vo osnovnite opredelbi koi se bitni za ovaa zemja. Toj dobro govore{e na dene{noto proglasuvawe, pa }e vidime kako }e se odvivaat rabotite ponatamu, dodade toj.

Zapra{an koja e prvata odluka {to treba da ja donese novoizbraniot pretsedatel, Gligorov izjavi deka toa e Zakonot za denacionalizacija, koj prestavuva te{ko nasledstvo, koe treba {to poskoro da se simne.

Odgovaraj}i na novinarsko pra{awe dali o~ekuva sega{niot pretsedatel dobronamerno da mu se obrati za konsultacii, porane{niot pretsedatel dodade deka Trajkovski i vo izborniot period nekolku pati go posetil i go konsultiral za toa {to misli za negovite nastapi, za koi, kako {to veli toj, otvoreno razgovarale.

Otsustvoto na opozicijata od inaugurativnata sednica, za Gligorov prestavuva nivna odluka. No, Makedonija ima nov pretsedatel i toa e zavr{ena rabota. Są ona {to bilo pred izborite mora da se zaboravi i da se ostavi prostor za sorabotka.

MILS 8 Dekemvri, 1999

PORADI TEKOT NA IZBORITE EU ]E GI PREISPITA ODNOSITE SO MAKEDONIJA

Tekot na izborite vnese somne` za demokratskite kvaliteti na Makedonija, {to pottiknuva na preispituvawe na pozicijata zavzemena neodamna deka Makedonija e zrela za potpi{uvawe na dogovor za stabilizacija i asocijacija so EU. Sega{nata situacija poka`uva deka va{ata demokratija ne e konsolidirana do potrebnoto nivo. Posledniot razvoj na nastanite doka`a deka navistina zemjata ne e podgotvena za da bide premestana od grupata Zapaden Balkan vo povisoka grupa. Ova, kako {to prenesuva A-1 Televizijata e stav na evrodiplomatite vo Brisel po povod poslednite nastani na pretsedatelskite izbori vo Makedonija, a iska`an od postojaniot pretstavnik na EU vo Skopje, Hoze Pinto Te{eira.

Mils 13 12 1999

GR^KA POMO[ ZA ARM OD 10 OKLOPNI TRANSPORTERI

Vo tekot na nedelava vo Makedonija treba da pistigne gr~ka voena pomo{ sostavena od 10 oklopni transporteri od tipot 'leonidas', javuva Makedonskoto Radio. Spored radioto, transporterite se nameneti za obezbeduvawe na makedonskata granica kon Albanija i kon Kosovo. Ovaa voena pomo{, kako {to se ocenuva e u{te eden ~ekor napred vo podobruvaweto na odnosite me|u Skopje i Atina i potvrduvawe na atmosferata na doverba me|u dvata naroda.

MILS 14 12 1999

22 MILIONI DOLARI OD SAD ZA ISPLATA NA SOCIJALNIOT NADOMESTOK

SAD v~era i dodelija na Makedonija nepovratna pomo{ od 22 milioni dolari koi se nameneti za isplata na nadomestocite na nevrabotenite. Sredstvata se dodeleni preku amerikanskata Agencija za me|uanroden razvoj, a kako {to e najaveno od SAD naskoro bi trebalo da bidat dodeleni u{te 30 milioni dolari kako tehni~ka pomo{.

MILS 15 12 1999

GRCIJA I MAKEDONIJA POTPI[AA DOGOVOR ZA SORABOTKA VO ODBRANATA

Ministrite za odbrana na Grcija i Makedonija Akih Cohazopulos i Nikola Kqusev v~era vo Skopje potpi{aa dogovor za sorabotka vo sferata na odbranata. Ovoj Dogovor, kako {to e oceneto po potpi{uvaweto zna~i pro{iruvawe na gr~ko-makedonskata sorabotka i na voeno pole i mo`e da vlijae za pribli`uvaweto na Makedonija kon evroatlantskite strukturi.

MILS VESTI - 16 dekemvri 1999

JAGNE[KOTO MESO OD MAKEDONIJA TRGNUVA KON ZEMJITE NA EU

Na deveti ovoj mesec Kolegiumot na Evropskata komisija ja usvoil odlukata so koja se dozvoluva uvoz na sve`o meso od Makedonija vo EU. So zabranata najpove}e bea zasegnati proizvoditelite na jagne{koto meso bidej}i be{e zapren izvozot na godi{niot kontingent od okolu 1.700 toni za zemjite na Unijata.

VO SKOPJE DILERITE PO^NAA DA PRODAVAAT HEROIN IZME[AN SO CEMENT

Kako {to soop{ti makedonskoto Ministerstvo za vnatre{ni raboti, policijata vo tekot na vikendot uapsila dve grupi dileri i zaplenila 43 pakuvawa heroin. Kaj ednata od grupite vo heroinot bil otkrien i cement koj bil vme{an za narkotikot da dobie na koli~estvo. Spored MVR ova e vtor slu~aj da se otkrijat dileri {to heroinot go me{aat so cement. Policiskite eksperti velat deka vakvata smesa vrizgana vo krvta predizvikuva pukawe na kapilarite {to naj~esto zavr{uva so smrt, a godinava e zgolemen brojot na smrtni slu~ai pri upotreba na narkotici.

MILS 20 12 1999

DPM - HOMOGENIZACIJA OKOLU IDEJATA ZA GOLEMA ALBANIJA

Liderot na Demokratskata partija na Makedoija, Tomislav Stojanovski Bombaj na pres konferencijata vo petokot oceni deka se pove}e doa|a do homogenizirawe na odredeni politi~ki sili okolu idejata za golema Albanija. Vo kontekst na ovaa teza Stojanovski poso~i na premestuvaweto na 'tetovskiot univerzitet' od Mala Re~ica vo centarot na Tetovo, reakciite za izrabotkata na prigodni kovani pari i postavuvaweto krst na Vodno po povod 2.000- godi{ninata od hristijanstvoto, odlo`uvawe na donesuvaweto na zakonot so koj [ar Planina }e se proglasi za nacionalen park, kako i na najavenite reformi vo lokalnata samouprava. Za visokoto obrazovanie na Albancite, Stojanovski istakna deka mora da se re{i vo soglasnost so Ustavot na Makedonija, a toa mo`e da bide ednistveno preku privaten univerzitet, a ne preku dr`avan univerzitet na albanski jazik kako {to sega se dogovaraat liderite na VMRO-DPMNE i PDPA-NDP. Spored Stojanovski, najavenite reformi vo lokalnata samouprava samo }e go legaliziraat neprisustvoto na dr`avata vo nejziniot zapaden del.

MILS 21 12 1999

BORIS TRAJKOVSKI - SO TANDEMOT GEORGIEVSKI-TRAJKOVSKI ZAPO^NUVAAT VISTINSKITE PROMENI VO ZEMJATA

Makedonskiot pretsedatel Boris Trajkovski vo intervjuto za Bugarskata nacionalna televizija izjavi deka so doa|aweto na tandemot Georgievski-Trajkovski na poziciite premier i pretsedatel na dr`avata, simboli~no zapo~nuvaat vistinskite promeni vo zemjata vo koi }e u~estvuva nov bran politi~ari {to vetuvaat mnogu. Kako {to prenesuva MIA Trajkovski vo intervjuto ocenil deka doa|aweto na tandemot Georgievski-Trajkovski po{irokata evropska javnost go okarakterizirala kako ne{to pozitivno, imaj}i go vo predvid nivniot 'bekgraund'. 'Nie sme lu|e {to dojdoa vo edno novo vreme koga zapo~naa evropskite integrativni procesi i zad nas ne stoi komunisti~ko minato', naglasuva Trajkovski. Me|u drgoto toj izjavil deka posakuva i drugite dr`avi vo regionot da ja do`iveat taa promena - da gi predvodat mladi evropski orietirani politi~ari koi razmisluvaat za gradewe nov duh i evropeizacija na Isto~na Evropa. Zapra{an za toa {to }e napravi za prodlabo~uvawe na odnosite me|u Bugarija i Makedonija, Trajkovski izjavil deka saka da se sretne so pretsedatelot Petar Stojanov, so kogo ima isti gledi{ta za odnosite me|u dvete dr`avi i koj saka iskreno da i pomogne na Makedonija. Za tvrdewata za navodna bugarizacija na Makedonija iska`ani za vreme na izbornata kampawa, Trajkovski oceni deka tie se koristeni vo kampawata na SDSM od marketin{ki pri~ini. Spored Trajkovski za ovie tvrdewa nema realna osnova, a so negovoto doa|awe na funkcijata pretsedatel na dr`avata i u~estvoto na site politi~ki partii na izborite e postignata integrira~kata komponenta. Makedonija pritoa se pove}e se zacvrstuva kako unitarna, stabilna i bezbedna dr`ava, istaknal makedonskiot pretsedatel Boris Trajkovski vo intervjuto za Bugarskata nacionalna televizija.

PATRIJARHOT VARTOLOMEJ ]E SE VKLU^I VO RE[AVAWETO NA SPOROT ME\U MPC I SPC

Vselenskiot patrijarh Vartolomej aktivno }e se vklu~i vo re{avaweto na sporot me|u Makedonskata i Srpskata pravoslavna crkva, e zaklu~okot od sredbata {to v~era vo vo Istanbul ja ima{e delegacijata na MPC so poglavarot na Carigradskata patrijar{ija. Kako {to prenesuva Makedonskoto Radio na ovaa sredba Patrijarhot Vartolomej ja prevzel obvrskata da ja informira Srpskata pravoslavna crkva za razgovorite i stavovite na delegacijata na MPC, pri {to }e bidat razmeneti mislewja za statusot na Makedonskata crkva. Spored ~lenot na delegacijata na MPC g. Timotej stavot na poglavarot na carigradskata patrijar{ija bil me|ucrkovniot spor da bide re{en so dijalog, odnosno da prodol`at razgovorite okolu statusot na MPC. Spored g. Timotej makedonskata crkovna delegacija go pokanila Vselenskiot patrijarh da ja poseti Makedonija, no prifa}aweto na pokanata bilo odlo`eno se do re{avaweto na problemot so priznavaweto na samostojonosta na MPC.

MILS VESTI - 22 dekemvri 1999

PORADI SLU^AJOT SO VELE[KATA TOPILNICA EU POVNIMATELNO ]E JA NABQUDUVA SOSTOJBATA VO MAKEDONIJA

Kako {to pi{uva 'Dnevnik' po sednicata na Vladata na koja ministerot za vnatre{ni raboti Pavle Trajanov detalno informiral za nastanite vo vele{kata Topilnica, najaveno e deka }e se sankcioniraat site vme{ani slu`benici na policijata {to ne gi po~ituvale naredbite na pretpostavenite, a protiv suspendiraniot na~alnik na Upravata za vnatre{ni raboti vo Veles Jordan Ivanovski }e bidat podneseni krivi~ni prijavi poradi zloupotreba na slu`benata polo`ba i ovlastuvawe i za protivpravno li{uvawe od sloboda na pove}e lica. Vo izjavata za mediumite Trajanov izjavil i deka momentalno se ispituva odgovornosta, odnosno vme{anosta vo slu~ajot na zamenik- direktorot na Direkcijata za bezbednost i kontrarazuznavawe Qube Bo{kovski i dokolku se doka`e negovata vme{anost toj }e ja deli sudbinata na Jordan Ivanovski. Neoficijalnite informacii na 'Dnevnik' pak govorat deka Bo{kovski najverojatno bil inspirator na akcijata na policijata, a vo izminative meseci bil vklu~en vo ovoj slu~aj bez dozvola i znaewe na ministerot i na direkorite na Topilnicata.

Vo vele{kata Topilnica pak po nekolkukratnite upadi na policijata na akcionerskoto sobranie i priveduvawa na poedini ~lenovi na krajot se izvr{eni smenite na rakovodstvoto na kompanijata. Kako {to e soop{teno na mestoto na vd. izvr{niot direktor @anko ^ado e postaven pratenikot na DA ^edo Petrov, za pretsedatel na Sobranieto na akcionerite e imenuvan Dimitar Nikolovski, a za pretsedatel na Upravniot odbor Jane Trpkov isto taka od DA.

So ogled deka i @anko ^ado ostanuva vo Topilnicata kako zamenik na Petrov, a Jane Trpkov e eden od sopstvenicite na 'ALMAKO', se ocenuva deka so smenite samo e zajaknata pozicijata na DA i 'ALMAKO'-grupacijata vo Topilnicata.

Za zav~era{nite upadi na policijata vo vele{kata Topilnica, a posebno za priveduvaweto na novinarite inaku stignaa golem broj osudi od partii, zdru`enija i nevladini organizacii. Taka v~era so soop{tenija se oglasija Zdru`enieto na novinarite, Helsin{kiot komitet, Demokratskata alternativa, Socijaldemokratskiot sojuz, Ligata za demokratija, kako i pove}e istaknati pravnici i profesori. Glavnata poraka vo osudite na policiskata akcija e deka so nea do{lo do flagratno kr{ewe na osnovnite prava i slobodi, kako {to se slobodata i bezbednosta na li~nosta, pravoto na privatnata sopstvenost i pravoto na slobodata na informiraweto. Pritoa se bara kraj na zloupotrebite i samovlastieto na odredeni policiski i bezbedonosni strukturi i se otvora pra{aweto na kogo mu odgovara Makedonija da dobiva negativni ocenki i poeni na planot na razvojot na demokratijata. Verojatno najalarmantnata vest vo vrska so odglasite za slu~ajot na vele{kata Topilnica e onaa na londonskiot BBC (prenesuva A-1 Televizijata) deka EU najavila oti od prvi januari mnogu podetalno i povnimatelno }e ja nabquduva sostojbata vo Makedonija, tokmu poradi serijata apsewa vo Veles.

Liderot na Demokratskata alternativa Vasil Tupurkovski inaku oceni v~era deka vo vele{kata Topilnica bil napadnat Ustavot, zakonite, privatnata sopstvenost, slobodata na pe~atot, no i ambicijata na Makedonija da bide evropska zemja. Spored Tupurkovski slu~ajot so vele{kata Topilnica mora da bide presvrtnica bidej}i takvo ne{to edonostavno ne smee da se povtori vo Makedonija. Toj najavi i deka DA nema namera da se povle~e od Topilnicata i deka }e ja brani so site pravni sredstva.

Isto taka Tupurkovski izjavi deka ne e to~no tvrdewjeto deka Topilnicata sega ne mo`e da se prodade. Spored nego dokolku se raboti za izdr`ana politika na Vladata, akcionerite }e gi sogledaat sopstvenite interesi i so dokapitalizacija firmata }e mo`e da se prodade na stranskiot partner.

POTPI[AN DOGOVOROT ZA PRODA@BA NA STOPANSKA BANKA

Makedonskata Vlada v~era potpi{a dogovor so Gr~kata nacionalna banka, Evropskata banka za obnova i razvoj i Me|unarodnata finansiska korporacija za kuporpda`ba na najgolemata banka vo zemjava - Stopanska banka od Skopje.

Spored dogovorot, so transakcijata koja treba da bide izvr{ena najdocna do mart idnata godina novite sopstvenici }e kupat 85 nasto od akciite na Stopanska banka, pri {to Gr~kata banka }e ima 10 nasto od akciite. Za Stopanska banka novite sopstvenici }e treba da platat 116 milioni marki. Od ovaa suma 50 milioni marki }e bidat investirani na ime na dokapitalizacijata na bankata, odnosno nejzinata celosna privatizacija. Spored dogovorot makedonskata Vlada gi prevzema lo{ite plasmani na bankata od nad 200 milioni marki, a novite sopstvenici se obvrzuvaat deka }e ja zadr`at sega{nata struktura na vrabotenite, no }e se raboti na nivno ostru~uvawe.

MILS VESTI - 23 dekemvri 1999

GEORGIEVSKI, TUPURKOVSKI I XAFERI POTPI[AA DOGOVOR ZA MIR VO KOALICIJATA

Vladea~kata koalicija 'Za promeni' odnosno liderite na VMRO-DPMNE, DA i PDPA-NDP, Qup~o Georgievski, Vasil Tupurkovski i Arben Xaferi, potpi{aa v~era dogovor za natamo{noto dejstvuvawe i me|usebnite odnosi vo uslovi na zaedni~ko vladeewe so dr`avata. Spored liderot na VMRO-DPMNE i premierot Qup~o Georgievski, sino}e{niot dogovor e prakti~no prodol`uvawe, odnosno kontinuitet na dogovorot za koalicija od pred edna godina koga be{e napravena vladinata koalicija. 'I ovoj pat odime vo istiot sostav VMRO-DPMNE, DA i DPA (PDPA-NDP). Dogovorot pretstavuva eden kontinuitet, no sega so u{te pozasileni momenti. Kone~no i nie kako politi~ari, na{ite polit~ki partii i gra|anite na Makedonija }e mo`at da stivnat i gi proslavat novogodi{nite praznici, za da potoa vlezeme so nova rabota vo noviot milenium', izjavi Georgievski.

Spored liderot na PDPA-NDP Arben Xaferi koalicijata najde edno dobro re{enie za problemite koi se pojavuvaa vo dosega{nata rabota. Xaferi istakna deka toa {to e najden zaedni~ki jazik ne e bitno samo za politi~kite partii, tuku i za Makedonija, bidej}i posle ovaa spogodba taa dobi edna silna potkrepa da bide tretirana kako ozbilna zemja vo koja so dijalog i so demokratski sredstva se re{avaat vnatre{nite problemi normalni za sekoja dr`ava. Liderot na PDPA-NDP oceni v~era deka posle ovaa sredba i ovoj dogovor zemjata vlaga vo pomirni vodi i gi zgolemuva {ansite za brzo vklu~uvawe vo zapadnoevropskite integracii.

Liderot na DA Vasil Tupurkovski izrazi v~era zadovolstvo bidej}i na eden odgovoren na~in koalicijata uspeala da izleze od eden vid na politi~ka kriza. 'Bidejkjki vladinata koalicija dobi mandat od gra|anite za seriozni promeni koi {to ne e ednostavno da se izvedat vo 365 dena, }e be{e navistina neodgovorno i {tetno da se otka`eme od toj mandat za promeni posle samo edna godina. Koncentriraj}i se vrz razvojnite programi, re{avaj}i ja ekonomskata kriza, socijalnite pra{awa, kvalitetot na `ivotot vrz reformskite opredelbi na ovaa Vlada, kako i vrz na{ata cvrsta opredelba da se borime protiv kriminalot i korupcijata, ja prevzemame odgovornosta vo racete na ovaa koaliciona Vlada pri {to }e se nudat re{enija za op{tite interesi na gra|anite', izjavi Tupurkovski izrazuvaj}i cvrsto uveruvawe deka po dogovorot demokratska Makedonija }e mo`e da gi zapo~ne pregovorite so EU, da realizira del od svoite prioriteti vo ramkite na Paktot za stabilnost, da gi presvrti ekonomskata i socijalnata situacija i vo 21 vek da go ozna~i vremeto na uspehot i noviot prosperitet na zemjata.

Vo dokumentot, spored neoficijalni izvori, se vneseni i dopolnitelnite barawa na tretiot koalicionen partner PDPA- NDP koi se odnesuvaat na prioritetno donesuvawe na Zakonot za visoko obrazovanie i re{enie za 'tetovskiot univerzitet'. Vo sferata na informiraweto kako edno od re{enijata se spomnuva mo`nosta tretiot kanal na MTV da emituva celodnevna programa na albanski jazik.

MILS VESTI - 24 dekemvri 1999

PARLAMENTOT VO PONEDELNIK ]E JA IZGLASUVA NOVATA MAKEDONSKA VLADA

Makedonskiot premier Qup~o Georgievski na v~era{nata vonredna sednica na Vladata podnese ostavka na funkcijata za da otvori pat za izbor na nov sostav na Vladata. Posle sednicata premierot Georgievski izjavi deka dokolku denes dobie nov mandat od pretsedatelot na Republikata, ve}e vo ponedelnik vo Parlamentot bi se izbirala novata makedonska Vlada.

Georgievski inaku v~era ne saka{e da gi otkrie promenite vo Vladata, no sepak poso~i deka smeni ili rotacii }e ima najmalku vo desetina ministerstva. Toj isto taka naglasi deka devedeset nasto od promenite se ve}e utvrdeni, a ostanatoto }e se se utvrdi vo periodot do sednicata na Parlamentot. Spored Georgievski vo rekonstruiranata Vlada }e ima dve ministerski mesta pomalku - }e bide ukinato ednoto ministersko mesto bez portfeq, a eden od potpretsedatelite }e dobie plus ministersko mesto.

SREDBA TRAJKOVSKI-KOEN

Na pokana na amerikanskiot sekretar za odbrana Vilijam Koen i amerikanskiot ambasador vo Makedonija Majk Ajnik, makedonskiot pretsedatel Boris Trajkovski v~era prisustvuva{e na priredbata {to po povod bo`i}nite i novogodi{nite praznici be{e organizirana za amerikanskite vojnici stacionirani vo Makedonija. Kako {to prenesuva Makedonskata Televizija vo kusiot razgovor so Koen, pretsedatelot Trajkovski iska`al zadovolstvo od sestraniot podem vo makedonsko-amerikanskite odnosi, osobeno vo oblasta na odbranata i bezbednosta. Zablagodaruvaj}i se za dosega{nata amerikanska pomo{, pretsedatelot Trajkovski istaknal deka prisustvoto na amerikanskite vojnici vo zemjava e izraz na zaedni~kiot interes za mir i stabilnost vo regionot. Od svojata strana sekretarot Koen ja pozdravil dosega{nata kooperativnost na Makedonija, osobeno za vreme na kosovskata kriza. Naglasuvaj}i gi zaedni~kite zalo`bi za mir, demokratija i za razvoj, Koen ja istaknal zna~ajnata uloga i pridonesot na Makedonija vo naporite na me|unarodnata zaednica za stabiliziraweto na sostojbite na Kosovo i vo po{irokiot region na Jugoisto~na Evropa.

GRCITE JA KUPIJA I KREDITNATA BANKA OD SKOPJE

Dominanten sopstvenik na Kreditna banka od Skopje od v~era stana najgolemata privatna banka vo Grcija - ALFA-kredit bankata od Atina, prenesuvaat makeodnskite mediumi. Za ovaa transakcija v~era vo Skopje e potpi{an dogovor koj predviduva gr~kata banka so vlo`uvawe na 18,4 milioni marki da dobie 65 nasto od kapitalot na Kreditnata banka.

ALFA bankata e najgolema privatna bankarska grupacija vo Grcija i ima aktiva od 23 milijardi dolari, a rangirana e me|u 80 najgolemi banki vo EU.