MAKEDONSKO NAZADUVAWE

Scena prva: Skopsko kafule vo trgovskiot centar #Biser# vo naselbata Aerodrom. Sopstvenikot se vratil kaj nas pred godina i pol posle pominati 9 godini vo SAD i Kanada. Sedime jas i u{te nekolku prijateli so nego na masa za vreme na novogodi{nite i bo`i}nite praznici. Razgovarame za negovite se}avawa od Makedonija pred da zamine, za godinite pominati vo stranstvo, kako i za toa kako toj ja gleda Makedonija deneska. So ~uvstvo na `alost i nostalgija se se}ava na denovite koga vo Skopje postoel restorant #Kuku{#, na bregot na Vardar vo neposredna blizina na Stopanska banka, kaj me|ugradskata avtobuska stanica. Veli se vo restoranot bilo vo makedonski tradicionalen stil, po~nuvaj}i od priborot za jadewe i sadovite koi bile drveni, preku personalot koj bil oble~en vo makedonski tradicionalni obleki, muzikata koja sekako bila isklu~ivo makedonska narodna, vnatre{niot dizajn koj se karakteriziral so rezba, nosii, tapiserii i sliki na makedonski dejci izlo`eni na yidovite, se do menito koe obiluvalo so vkusni makedonski specijaliteti. Dodava deka ne samo vidni lu|e od javniot `ivot na Skopje, kako akterite Petre Prli~ko, Risto [i{kov i drugi, tuku i stranski diplomati i stopanstvenici sekojdnevno go posetuvale restoranot voodu{eveni od uslugata, ambientot i sekako kujnata. Isto taka veli, vo toa vreme be{e ~est da se ima sliki od makedonski dejci, zaka~eni na vidni mesta doma ili po pretprijatijata. Sega za `al rabotite se smenile za 180 stepeni. Veli, ako stavam slika od Goce Del~ev pozadi {ankot, nikoj nema da mi vleze vo lokalot od mladinata. Na zabavite koi se organizirale kaj nego za da se ima posetenost isklu~ivo moralo da se sviri srpska turbo muzika, so primesi na gr~ka i tehno. Za makedonskata te{ko deka se najduvalo mesto.

Scena vtora: Stru{ko kafule za vreme na novogodi{nite/bo`i}nite praznici, kade sopstvenikot e poznanik na avtorot na ovoj tekst. Vo eden moment posle denovi na slu{awe na istata muzika tuka, koja se sostoi od povtoruvawe na nekolkute CD-a so srpska i primesi na gr~ka turbo folk muzika, me|u koi dominira neizbe`nata Ceca Veli~kovi}, go molam {ankerot koj isto taka e moj dolgogodi{en poznanik, da ja smeni muzikata i da pu{ti barem nekolku makedonski pesni. Toj, kako od top po malku iritiran odgovara: #Pa {to ima{ ti protiv srpska muzika#? Sekako do smena ne dojde. Vo sli~na situacija vo edno drugo stru{ko kafule, dobiv odgovor-sovet deka ne sum trebalo da sum takov selanec (~itaj seqak), VMRO-vec i sli~no i da baram makedonska muzika.

Scena treta: Hotel Ineks Gorica vo Ohrid, do~ek na novata godina, gostite so muzika gi zabavuva #Neli ti rekov#. Skopjanec zaedno so ~i~ko mu od Kanada, koj do{ol kaj nas za praznicite, se nao|aat tamu zaedno so del od nivnoto semejstvo. Iritirani zo{to cela ve~er ne slu{nale pove}e od 2-3 makedonski pesni, i toa otkako insistirale kaj orkestarot da se zasviri ne{to makedonsko, go baraat upravnikot da im dade objasnuvawe. Sekako upravnikot i pokraj ~ekaweto do 4 ~asot nautro ne se pojavil. Dodeka barale na recepcija da se vikne upravnikot, drug gostin koj sedel vo foajeto glasno im dofrlil so zborovite: #Vie [iptari da ne ste {tom ne sakate srpska muzika#? Skopjanecot mi ka`uva deka za da ja ignoriraat napadnata srpska turbo folk muzika koja se svirela cela ve~er, si peele na masa samite makedonski pesni. [to e najtragi~no veli, ~i~ko mi u{te od Kanada mi pora~a deka bi sakal da ja proslavuva Novata godina isklu~ivo so makedonska muzika. Kutriot, {okiran razo~arano ja napu{til proslavata vo utrinskite ~asovi.

Kako paradoks na slu~aite od scena prva, vtora i treta, na um mi doa|aat slednive fakti. Na{ite peja~i To{e, Karolina i drugi se pove}e od popularni vo dr`avite na sever od Makedonija. Sopstvenikot na kafuleto od Scena prva po nekoja igra na slu~ai sedel zaedno na masa vo ^ikago so svetski poznatiot xez gitarista B.B. King. Koga skopjanecot spomnal deka e od Makedonija, B.B. King vozbudeno vozvratil deka ja znae Makedonija, kako i #Leb i Sol# i Vlatko Stefanovski. King dodal i deka ne videl povirtuozen gitarista od na{iot Vlatko. Isto taka po slu~ajnost avtorot na ovoj tekst patuval za SAD zaedno so Gerald Vit, direktor na Vienskiot Hor za deca, operska institucija so svetsko renome vostanovena u{te pred 500 godini, od avstroungarskiot imperator Maksimilijan prvi. Na mojot odgovor deka sum od Makedonija, g-not Vit odgovori deka e fasciniran od makedonskiot 9/8-ski ritam. Mi ka`a deka ve}e izrabotil nekolku xez dela vo koi vkomponiral elementi od makedonskiot folklor. Dodade deka so makedonskata narodna muzika se sretnal prvpat vo Kanada kade prestojuval i rabotel nekolku godini i deka najgolema `elba mu e so negoviot hor da nastapi na Ohridsko leto.

Razmisluvaj}i zatoa glasno, onaka za sebe ne znam dali da gi nare~am primerite od scena prva/vtora/treta ironi~ni, paradoksalni, ili pak samo makedonski. Zo{to ne sum videl, a veruvam ne ni postoi na drugo mesto vo svetot, narod koj tolku mnogu ne znae da se ceni sebesi i svoite pridobivki i osobenosti. Narod koj tolku mnogu posegnuval po ona tu|oto, ne cene}i i poni`uvaj}i go svoeto. Opravduvaweto deka za toa e vinovno dolgovekovnoto tursko ropstvo, kako i propagandata na sosednite zemji ne stoi. Veruvam deka vinata e pred se kaj nas, vo na~inot na koj nie se gledame sebesi vo svetski i balkanski ramki, i pred se vo na~inot na koj gi vospituvame na{ite mladi pokolenija. Se dodeka ne uspeeme da se smenime samite sebesi, odnosno da gi nadmineme onie stari zakoraveni predrasudi koi seu{te ne vladeat, a toa e deka Makedon~eto nikako ne mo`e da izrasne vo Makedonec, vakvi raboti }e ni se slu~uvaat i op{testvoto vo celina namesto da ni odi napred, }e ni odi nazad.

Jakov ^akareski

(avtorot e student-postdiplomec vo SAD)