|
|
|
Makedonsko Sonce, br. 394, 18.01.2002 BALKANIKA Izvadoci od intervjuto so Risto Nikovski,
makedonski ambasador vo Albanija POLITI^KITE PRAVA NA
MALCINSTVATA VO ALBANIJA SE OGRANI^ENI (Slobodanka JOVANOVSKA #Utrinski vesnik#)
Vo vrska so pra{aweto za odnosite na oficijalna
Tirana so Albancite vo Kosovo i vo Makedonija deka se do`ivuvaat kako
patronatski, ambasadorot Nikovski veli: #Paternalizmot na Tirana sprema
Albancite vo Makedonija i vo Kosovo e mnogu prisuten i naglasen. Tirana se
smeta sebesi za centar i e nositel na ideologijata za re{avawe na albanskoto
nacionalno pra{awe. Rakovoditelite ~esto zboruvaat za #albanski teritorii#,
mislej}i na Kosovo, Makedonija i na Crna Gora, {to ima negativni implikacii
koi, za `al, del od me|unarodnata javnost ne mo`e ili ne saka da gi sfati iako
gi ~uvstvuva celiot region. Na taa linija se i inicijativite za formirawe
nekakov interalbanski forum (vsu{nost parlament), za sealbanska komora,
zdru`enijata na albanskite izdava~i od regionot i sl.# Na pra{aweto dali e aktulena sodr`inata na
Memorandumot na Albanskata akademija vo delot {to ja tangira Makedonija,
Nikovski istakna: #Taa t.n. 'Platforma za re{avawe na albanskoto
nacionalno pra{awe' e oficijalen dokument na Tirana, ~ie zna~ewe denes taa
nastojuva da go minimizira, no ne i da se distancira od nejzinata sodr`ina. Toa
e, sepak, dokument podgotven po barawe na najvisokoto albansko rakovodstvo, vo
sorabotka so akademijata vo Kosovo i intelektualci od Makedonija i de fakto e
ideolo{kata baza na nastanite vo regionot, a mislam deka }e bide i natamu so
seto svoe destabilizira~ko zna~ewe za Balkanot. Krajnata cel, spored nego, kako
{to znaete, e site Albanci da `iveat vo edna dr`ava i na toj na~in da se
ispravat #nepravdite# {to navodno im bile naneseni dosega#. Na pra{aweto kako albanskite politi~ari, mediumi,
javnosta, ja tretiraa vojnata vo Makedonija, ambasadorot objasnuva: #Tirana
mnogu ednostavno ja tretira{e voenata kriza vo Makedonija. Dava{e celosna i
nekriti~ka poddr{ka na albanskiot politi~ki blok vo na{ava zemja. Poradi toa
odnosite so na{ata dr`ava lani vo golema mera bea svedeni na minimalna
komunikacija, koja be{e vo direktna funkcija so nastanite kaj nas. I toga{ imav
informacija, a sega toa se potvrduva, deka Ali Ahmeti doa|al vo Albanija
relativno ~esto i imal kontakti so najvisokite dr`avni rakovoditeli, prakti~no
od po~etokot na krizata. Sepak, poradi stravot na albanskoto rakovodstvo deka
nastanite vo Makedonija mo`at da go dovedat pod pra{awe albanskiot rejting vo
svetot postignat po kosovskata kriza, vo po~etokot, koga kaj nas se pi{uva{e za
tendencijata za sozdavawe golema Albanija, Tirana na eden sofisticiran na~in se
distancira{e od krizata#. Na pra{aweto kolkava, spored poslednite sogleduvawa
e brojkata na Makedoncite vo Albanija i dali ima{e nekakva evropska reakcija
poradi nivnoto ignorirawe za vreme na popisot, Nikovski dodade: #Ednostavno
ka`ano, nikoj vo Albanija, vklu~uvaj}i gi i na{ite Makedonci, ne znae kolkava e
nivnata brojka, iako e o~igledno deka nivniot broj e golem. Posledniot popis vo
koj tie se evidentirani kako malcinstvo, ako ne se la`am, e napraven vo 1956
godina, za vreme na diktaturata na Enver Hoxa, koga pokraj vo Mala Prespa, kade
{to be{e priznato makedonskoto malcinstvo vo deset sela, nikade na drugo mesto
ne im se dade takva mo`nost. A, vo takva situacija da se prijavi{ na popisot
kako {to bilo drugo osven Albanec, znaete {to zna~elo. Spored toa, i tie
podatoci se apsolutno nerelevantni. Za `al, stavot na Tirana vo popisot da ne
vklu~i grafi za nacionalna i religiozna pripadnost ne naide na nekoi po{iroki
kritiki od stranstvo i se tolerira. Edinstveno se obiduva{e da vlijae OBSE, no
na nedovolno energi~en na~in, pa koga albanskata strana toa odlu~no go odbi,
novi nastojuvawa nema{e. Toa e ta`no, bidej}i procesot na nivnata asimilacija e
dosta naprednat#. Na pra{aweto dali ima nekakov napredok vo nivnite
prava i pokraj vakvata diskriminacija, ambasadorot odgovara: #Vo odnos na
pravata, nema nekoi golemi dostignuvawa so koi bi mo`ele da bideme zadovolni.
Nov moment, koj eventualno mo`e da dade podobri rezultati vo idnina e
ratifikuvaweto na Konvencijata za za{tita na pravata na nacionalnite malcinstva
na Sovetot na Evropa, od koja sega proizleguvaat odredeni obvrski za Albanija.
Prvpat vo ovaa zemja od 1945 godina pra{aweto za statusot na malcinstvata se
najde kako glavna tema na eden seminar vo oktomvri vo Tirana, odr`an po barawe
na Sovetot na Evropa i organiziran zaedno so albanskoto MNR#. Zapra{an dali postojat {ansi so politi~ki sredstva
da se izborat za statusot za kaj albanskoto malcinstvo se izbori vo Makedonija,
Nikovski odgovara: #Politi~kite prava na malcinstvata, isto taka, se mnogu
ograni~eni, bidej}i ne e dozvoleno formiraweto na partii na etni~ka osnova. Vo
po~etokot na devedesettite Grcite, sepak, formiraa partija, no taa be{e
zabraneta i podocna se pretvori vo Partija za ~ovekovi prava, ~ij glaven
nositel na aktivnostite de fakto e Omonija. Makedoncite razmisluvaat da
formiraat partija, no li~no mislam deka toa ne e realno i deka e podobro da se
aktiviraat vo nekoja od partiite koja }e ima razbirawe za nivnite aspiracii i
}e gi realizira nivnite barawa#. |