|
|
|
OD
RIZNICITE NA MAKEDONSKATA ISTORIJA MITRE PANXAROV Vo istorijata na Makedonija se redat plejada
na borci i braniteli na na{ata Makedonija, koi gi dadoa svoite `ivoti branej}i
ja ~esta i rodnata grutka-gordata i porobuvana Makedonija. Makedonija od sekoga{
be{e opkru`ena so strategii koi vodea kon nejzino delewe i porobuvawe, no
sekoga{ be{e bogata so golemi i verni Makedonci, koi so svoite dela go
odbele`aa celoto postoewe na Makedonija niz vekovite. Nepokorno i smelo zgasnaa mnogu `ivoti
sledej}i ja idejata deka Makedonija e edinstvena i deka Makeodnija e na
Makedoncite... Vo temelite na makedonskata istorija dlaboko
e vre`ano i imeto na kosturskiot vojvoda, Mitre Panxarov, za koj i den deneska
vo kostursko se zboruva so gordost {to od tie prostori poteknuva eden golem
borec i veren Makedonec. Za nego se znae deka go krasele prekrasni ~ove~ki
osobini, kako borben, smel, gord, spravedliv, snaodliv, prirodno inteligenten,
so meko srce za obespravenite no i nemilosrden kon porobuva~ite na svojot
narod. Site negovi osobini ne go ostavija mirno da gi gleda nepravdite i u{te
kako mnogu mlad, se odmetnal vo ajduci za da gi {titi svoite soselani od
nemilosrdnite Turci i aramiskite bandi. Koga se rodi Makedonskata
revolucionerna organizacija toj stana del od istata i se bore{e i `ivee{e za
makedonskoto edinstvo i sloboda. Po porazot na Ilindenskoto vostanie toj ostana
vo svoeto selo i formira ~eta i na nejzino ~elo kako vojvoda trgna vo borba
protiv terorot na gr~kite ~eti, koi {to nemilosrdno pusto{ea po makedonskite
sela i go ugnetuvaa narodot i seeja samo beda, strav, solzi, i zad sebe ostavaa
bezbroj majki vo crnina, ostavija ku}i bez doma}ini i gladni sira~iwa. Toj sekako ostroumno gi prepoznava{e site
lagi na tiraninot i ni{to ne mo`e{e da go pomati negovoto makedonsko srce. Ne
im veruva{e i na tie Makedonci koi mo`ea da predadat sekogo za suma pari a
negovata poznata misla be{e: #Ne mi e strav od kur{um, strav mi e od predavnici
od svojot rod#. Za `ivotot i delovo na
Mitre mo`e da se zboruva mnogu. I den deneska {epotot na konomladskite {umi i
potoci {epotat za nivniot vojvoda {to pie{e voda od bistrite izvori i odmara{e
pod senkite dabovi. I deneska so gordost mo`e sekoj potomok na Mitre Panxarov
da ka`e deka vo sebe ima del od krvta na vojvodata i za sebe da ka`e deka e
golem Makedonec, zo{to semeto {to go poseja Mitre }e go `nejat bezbroj
generacii i taka u{te edna{ }e se potvrdi toa deka, heroite nikoga{ ne umiraat,
deka `iveat ve~no. No i najgolemite heroi nemo`at protiv
nejgolemoto zlo, protiv predavstvoto kako {to be{e predaden i Mitre Panxarov,
od ~ovek od svojot rod i tragi~no zagina vo 1907 godina so celata svoja ~eta vo
seloto @upani{ta. Denot koga zgasna `ivotot na Mitre, Makedonija pla~e{e so
krvavi solzi za svojot sin {to be{e nejzino verno ~edo. Se rodi za da `ivee za
majkata Makedonija, za da i svojot tolku mlad `ivot go dade za nea so
poslednite zborovi na svojata usta, {to se opeani od narodot vo pesnata za
kosturskiot vojvoda koja veli: #Mitre mu se moli na drugari, Oj, drugari mili bra}a. Podajte mi ja duqbijata, Da ja frlam Vi~ planina. Da razgledam gore-dole, Planinite, dolinite i Baskarskite izvori. Da se prostam od kostursko I so cela Makedonija...# Sne`ana Salev |