Na pragot sme pred u{te edna proslava na rodendenot na legendarniot Goce Del~ev. Makedoncite po celiot svet }e organiziraat prigodni sve~enosti vo Goceva ~est i }e se potsetat na veli~inata koja ja pretstavuva Goce. Vo pirinskiot del od Makedonija, makedonskite borci za ~ovekovi prava kako po obi~aj }e se obidat da polo`at sve`o cve}e pred spomenikot na Goce Del~ev vo Blagoevgrad. Velam, }e se obidat, bidej}i zavisi do bugarskite vlasti dali na Makedoncite }e im dozvolat da polo`at sve`o cve}e. Bugarskata policija ima obi~aj i so palki da gi #vospituva# Makedoncite. Vo Avstralija isto taka Makedoncite se poklonuvaat pred deloto na Goce Del~ev. Taka }e bide i vo mnogu drugi mesta vo svetot.

I nie, Makedoncite vo Kanada }e go proslavime Goceviot rodenden so tradicionalnata Goceva (Komitska) ve~er. Imavme planovi i `elbi podostojno da go proslavime Goceviot rodenden ovaa godina, so posebna programa. Imavme soglasnost od organizatorite na #Gocevite denovi# od Republika Makedonija, ovaa godina Gocevite denovi da otpo~nat tokmu vo Toronto, vo centarot na najgolemoto makedonsko iseleni{tvo vo svetot, so posebna izlo`ba i predavawa. Se razbira, edno takvo pretstavuvawe na Gocevoto delo bara pogolemi finansiski sredstva, i ima potreba od pomo{ na makedonskata dr`ava, koja neli, go prodol`uva Gocevoto delo. Sekoj }e se soglasi deka i najprirodno e da se o~ekuva Republika Makedonija da go dade svojot udel vo ovaa manifestacija, manifestacija koja go slavi `ivotot i deloto na najvelikiot makedonski deec od krajot na devetnaesettiot i po~etokot na dvaesettiot vek. No za `al, makedonskata dr`ava i vlada, po se izgleda deka nemaat golema po~it kon Gocevoto delo. I {to e naj`alosno, tie sega postepeno sakaat doka`anata i od narodot opejana veli~ina na Goce Del~ev, da ja zamenat so nekoja #nova veli~ina# na nekoi #novi borci# za slobodata na Makedonija. I sekojdnevno podrski stanuvaat odavaj}i po~it na narodnite izrodi kako Van~o Mihajlov, Todor Aleksandrov, Mara Buneva...Im podigaat spomen plo~i, im organiziraat izlo`bi, crkovni pomeni.

Pokojniot Goce Del~ev i negovite pokojni soborci mora da se prevrtuvaat v grob! Do koga li Makedoncite }e patat od predavnici i izrodi?

¨ ¨ ¨

Pred nekoj mesec na{ata zaednica vo Toronto be{e posetena od direktorot na Agencijata za iseleni{tvo na Republika Makedonija, g. Vasil Naumov. Organizacijata Obedineti Makedonci organizira sredba na gostinot so pretstavnici na makedonskite zdru`enija i crkovni op{tini od Toronto i okolinata. Na sredbata, g. Naumov odgovori mnogubrojni pra{awa za rabotata na Agencijata.

Pra{aweto koe najpove}e gi zasega{e prisutnite i za koe najpove}e se razgovara{e, be{e prekinuvaweto na spisanieto #Makedonija#. Obrazlo`uvaweto na g. Naumov za prekinuvaweto na spisanieto be{e deka toa ~ini preskapo, a nema dovolno pretplatnici za da se pokrijat tro{kovite. I namesto skapoto pe~ateno izdanie, vladata re{ila da prodol`i informiraweto na makedosnkoto iseleni{tvo preku Internet stranata na Agencijata. Site prisutni, so isklu~ok na eden, bea revoltirani od prekinuvaweto na spisanieto i ja podr`uvaa idejata toa da prodol`i. Prisutnite davaa mnogu predlozi kako da se iznajde na~in spisanieto da bide isplatlivo, no va`no da prodol`i povtorno izleguvaweto na pe~atenata verzija na spisanieto.

Pren nekoj den dobivme pismo od g. Naumov, vo koe me|u drugoto veli:

#...trgnuvaj}i od soznanieto deka Va{ata organizacija (se misli na Obedineti Makedonci-na{a zabele{ka) be{e posebno zainteresirana za objavuvawe na revijata #Makedonija#, potrebna ni e Va{ata pomo{ za pottiknuvawe na makedonskite iselenici za uplata na pretplatata vo {to pokus rok, za da sobereme 3,000 uplati i da go napravime mo`no pe~ateweto na istata. So ogled na reakciite koi bea predizvikani kaj poedini ~lenovi vo Obedineti Makedonci, o~ekuvame golem interes kaj potesnoto rakovodstvo na Va{ata asocijacija, kako i propagirawe na idejata kaj celoto ~lenstvo.#

Vo propratnoto pismo, g. Naumov ne izvestuva deka cenata za sekoja pretpata e 50 amerikanski dolari, i kade i kako mo`eme da ja napravime istata. Na prv pogled izgleda deka Agencijata (a so toa i vladata na Republika Makedonija) navistina se zainteresirani za prodol`uvawe na spisanieto. No, koga }e se razmisli pove}e }e se vidi deka g. Naumov, Agencijata i vladata na Republika Makedonija samo ja prefrlija topkata na na{a strana, i ednostavno velat: vie baravte, vie si dobivte. Vie najdete 3,000 pretplatnici, a nie }e napravime se drugo. So drugi zborovi, tie si gi is~istija racete, i sega ako ne izleguva spisanieto, krivicata e kaj Obedineti Makedonci! Pa zarem tie mislat deka sega, otkako nekoi pretplatnici ve}e bea izlagani, iselenicite vedna{ }e uplatat za ne{to {to seu{te ne postoi? Na{iot narod dovolno be{e la`en, pa sega #duva i na matenicata#.

No nema taka lesno nie da ja prevzememe tu|ata krivica i negri`a za iseleni{tvoto. ]e spomnam samo nekolku predlozi koi gi dadov na ve}e spomnatiot sostanok vo Toronto, a koi ne se spomnuvaat vo pismoto na g. Naumov. Mojot pogled (a so ova se soglasija i drugite prisutni) be{e deka, bez razlika na cenata, dr`avata Republika Makedonija mora da ima edno svoe propagandno sredstvo preku koe }e gi pretstavuva makedonskite pogledi za razni temi, i istovremeno }e bide most so makedonskoto iseleni{tvo. Toa propagandno sredstvo treba da se pra}a do site stranski me|unarodni, nacionalni i nevladini misii vo Republika Makedonija; do Ministerstvata za nadvore{ni raboti na site vlijatelni zemji vo svetot vrz ~ie mnenie sakame da vlijaeme; do site relevantni me|unarodni organizacii kako {to se OON, OBSE, EU, Sovetot na Evropa, Evropskiot parlament i drugi; do site vlijatelni nevladini organizacii; do mnogubrojni Makedonci vo porobenite delovi od Makedonija; i na krajot do makedonskoto iseleni{tvo. Site seriozni dr`avi vo svetot koi se cenat samite sebe si i imaat nacionalna strategija, imaat vakvo pe~ateno propagandno sredstvo. Se razbira deka imaat i svoi stranici na Internet, no pe~atenoto izdanie si ostanuva. Pa neli site vesniic i spisanija mo`e da se ~itaat na Internet, no tie i ponatamu se prodavaat i vo pe~atena forma? Zatoa predlo`iv, za pogolema ekonomi~nost, gri`ata za spisanieto Makedonija da go prevzeme vladata so site svoi ministerstva, taka da site tie ministerstva si najdat sredstvo preku koe }e go informiraat svetot za svojata rabota. A toa zna~i deka, bez razlika na brojot na pretplatnicite, spisanieto treba da se pe~ati bidej}i toa }e vr{i dr`avna funkcija, a samo iselenicite koi sakaat da go ~itaat }e treba da ja platat pretplatata. Za site drugi gorenavedeni, spisanieto treba da bide besplatno. Zarem }e barame drugi da ni ja pla}aat dr`avnata propaganda? Ili si velat vo vladata: imame nie patrioti vo iseleni{tvoto, pa }e gi #su{ime#.

Drug predlog be{e spisanieto da izleguva samo edna{ mese~no, na pomal broj strani i da ne bide na najskapa hartija, tuku da se poevtini pe~ateweto. Potoa, predlo`iv direktorot na Agencijata i raznite Ministri i zamenici Ministri, pomalku da {etaat po svetot ({to zna~i samo po dr`avna potreba a ne za #{etawe#) i taka da za{tedat za spisanieto.

Da se navratime i na samata predlog cena za pretplata: 50 dolari od 3,000 pretplatnici e 150 iljadi amerikanski dolari. Ako spisanieto izleguva 12 pati vo godinata, toa zna~i deka se planira sekoj broj da ~ini po 12 iljadi i 500 amerikanski dolari! Ako prodol`ime so ekonomi~noto razmisluvawe, pa za spisanieto rabotaat samo najneophodniot broj plateni lu|e (glaven i odgovoren urednik, zamenik urednik, preveduva~ i likovno-grafi~ki urednik), toga{ vaka }e bide rabotata: ako 4-5 vraboteni primaat po 300 amerikanski dolari mese~no (ova e pogolema plata od prosekot vo Republika Makedonija i sigurno pogolema otkolku ako lu|eto se bez rabota so neizleguvaweto na spisanieto), toa iznesuva po 1,200-1,500 amerikanski dolari mese~no. Zna~i ostanuva okolu 11 iljadi dolari mese~no za pe~atewe i po{tarina! Toa e preskapo, pa zatoa ekonomi~niot duh na vladata treba da stapi na scena.

Nie ne se otka`uvame od na{iot del na odgovornosta. Nie }e pomogneme kolku {to mo`eme za da se dobijat pove}e pretplati, no dr`avata prvo treba da isko~i so spisanie kako {to ve}e be{e predlo`eno, a potoa nie }e go sprovedeme na{iot del.

Dragi Stojkovski