|
|
|
Makedonsko Sonce, br. 394,
18.01.2002 INTERVJU D-r Harold Ko~i, avstriski ambasador vo
Republika Makedonija ALBANCITE BARAAT APARTHEJD Razgovaral: Kokan STOJ^EV
Mandatot na
avstriskiot ambasador, d-r Harold Ko~i, vo Republika Makedonija privr{uva i
zatoa pred negovoto zaminuvawe se obrativme do nego za da ni odgovori na
pra{awa povrzani so aktuelnata politi~ka i voena kriza vo zemjava. MS: Va{a ekselencijo, Vie ste eden od
retkite diplomati koj javno uka`uva deka Albancite ne sakaat da `iveat so
drugite. Vrz koi argumenti ili dokazi go temelite ovoj politi~ko-diplomatski
stav? KO^I: Najnapred,
povtorno bi sakal da go relativiziram problemot. Sekako deka postojat golem
broj Albanci koi{to sakaat da `iveat vo ovaa dr`ava. Postoi odreden broj
Albanci koi{to se integrirani. Postojat odredeni podra~ja vo dr`avata kade {to
socijalnite strukturi se u{te se komunikativni, a toa se starosedelcite,
odnosno avtohtonite Albanci koi {to so stotici godini nanazad se naviknati da
`iveat na ovie prostori zaedno so site drugi narodi i malcinstva. No, postojat
i podra~ja kade {to stotici iljadi lu|e vlegle vo Makedonija od Kosovo od kade
{to gi vidovme problemite {to se slu~ija vo minatata godina. Me|utoa, i pokraj
toa nemame nekoi dopirni zaedni~ki to~ki me|u albanskata grupa i preostanatite
koi{to `iveat vo Republika Makedonija. Toa posebno se odrazuva kaj pomladata
generacija koja{to ne odela vo zaedni~ki u~ili{ta. No, onie prijatelstva {to
imav mo`nost da gi do`iveam, odnosno da gi nabquduvam, prete`no bea
prijatelstva me|u postari lu|e, kaj postarata generacija koja{to zaedni~ki
odela na u~ili{te. Vakvo ne{to se slu~uva i kaj katoli~kite Albanci {to se
integrirani vo dr`avata. No, postoi i golema grupa, na onie {to se
separiraat i koi{to so svojata obleka se razlikuvaat. Toa pretstavuva edna
politi~ka nasoka so zaedni~ka cel-site da imaat posebni u~ili{ta, svoi posebni
univerziteti, a toa zna~i deka }e sakaat separatno da se razvivaat i da imaat
eden poseben razvoj. Toa mo`e da se nare~e kako #sloboden aparthejd#, samovolno
odbran aparthejd. No, sepak vo ovoj slu~aj interesno deluva eden fakt koj{to
doa|a od SAD kade crncite, crnoto naselenie se bore{e za idejata zaedni~ki da
odat na u~ili{ta so belcite, a za istoto se zalagaa i belcite, borcite za
~ovekovi prava. Ova go pravea zatoa {to znaeme deka edno zaedni~ko op{testvo
mo`e da se formira samo ako ima osnova vo u~ili{teto. I toa vo Amerika se
slu~i. U~enicite bea vozeni duri 40 kilometri vo takvi u~ili{ta, vo takvi
ustanovi za da mo`at zaedni~ki da u~at i da se me{aat. Toa se narekuva{e #Basing#. Me|utoa, na ovie
podra~ja op{testvoto go poddr`uva baraweto za posebni, odvoeni u~ili{ta, a toa
najmnogu interesno deluva, zatoa {to toa go pravi me|unarodnata zaednica, koja
na vakviot proces se sprotivstavuva{e vo Afrika i vo Amerika. NASO^ENA POLITIKA MS: EU se zalaga za gra|ansko op{testvo,
gra|ansko obrazovanie. Toga{, na koj na~in Makedonija, makedonskoto naselenie
}e se pribli`i kon Unijata ako op{testvoto ni se deli po nacii, na naselbi,
kvartovi i `iveali{ta? KO^I: Tokmu toa se
obiduvame da go pravime so golem broj programi i se obiduvame da go promenime.
No, koga }e gi poglednete site ovie programi za poddr{ka, toa ne funkcionira.
Za toa mo`ete da pronajdete razli~ni pri~ini, a mo`e da se razmisluva i za toa
dali albanskite politi~ari sakaat eden zaedni~ki razvoj. Samo etni~ki
naso~ena politika na tie albanski politi~ari im ovozmo`uva da pre`iveat,
odnosno da ostanat na vlasta. Me|utoa, bidej}i ne postoi moralen pritisok da se
bira tokmu edna albanska partija, ~ovekot bi mo`el da izbira i
Socijaldemokratska partija. Zna~i, edna partija koja ne e etni~ki opredelena.
Za ova mislam deka navistina postoi interes kaj albanskoto rakovodstvo. MS: Ako Va{eto razmisluvawe go zasnovate vrz
informaciite od terenot, toga{ zo{to kaj diplomatskiot kor vo Republika
Makedonija preovladuva misleweto deka Albancite se ugnetuvani so decenii i tie
nemale soodvetni kulturni i ~ovekovi prava? KO^I: Na diplomatskiot
kor {to e prisuten vo zemjava, kolku {to imam informacii, mu e poznata
situacijata vo Makedonija i deka toa ne e pra{awe na ~ovekovi prava. Sosema e
jasno deka eden ~ovek koj ne znae da ~ita ni da pi{uva zna~i deka e
diskriminiran, a dokolku eden ne go poznava sopstveniot jazik na edna zemja,
te{ko }e najde vrabotuvawe. No, generalno ka`ano na site ni e jasno deka
albanskoto malcinstvo ovde vo zemjava ima najdobri mehanizmi za za{tita na
nivnite malcinski prava koi{to se op{to poznati vo Evropa. Me|utoa, problemot e
kako ovaa informacija da se prenese na glavnite centri koi{to imaat druga
gledna to~ka, a od kade im e toj pogled, jas ne znam. Za toa mislewe golemo
vlijanie imaat mediumite. Kosovskata vojna, a mo`ebi i porano, poka`a deka
Albancite vo svoja raka go imaat svetskiot pe~at. Tie mnogu dobro se
organizirani, mnogu dobro go znaat zna~eweto na javnoto mislewe i zatoa umeat
novinarite da gi dovedat do nivnoto mislewe koe treba da go iska`at, odnosno
misleweto {to tie go sakaat. NEMA PRI^INA MS: [to e so ulogata na mafijata na ovie
prostori, na kriminalot. Kolku toj vlijae na krizata? KO^I: Sigurno deka
postoi, no sigurno i ne vlijae na politikata na glavnite gradovi. No, mo`am da
zamislam deka vo nekoi od glavnite gradovi postoi ideja na albanizacija na
Balkanot. Potsetete se so kakvi silni zborovi i NATO i dr`avite od EU
nastapuvaat protiv teroristite, a isto taka i albanskata partija koja{to vo
vladinata koalicija ima{e mnogu ostri nastapi protiv niv, a potoa kako toa
radikalno se promeni. Otkako vo eden period na miruvawe nema{e nikakvi
iformacii, odedna{ se pojavi najsilnata dr`ava vo svetot, a se pojavi i mototo
deka teroristite treba da bidat prifateni kako gra|ani. Kako gra|ani i
ramnopravni partneri vo pregovori. Zatoa odedna{ od edna pogolema vladina grupa
koja{to be{e protiv teroristite dojde do etni~ka podelba. MS: Va{ite informacii govorat deka
Albancite, odnosno nivnite buntovnici, nema da zastanat onamu kade {to se i }e
prodol`at da osvojuvaat makedonski teritorii. Dali me|unarodnata zaednica
kone~no }e go priznae pravoto na Republika Makedonija da se brani so site raspolo`ivi
sredstva ili i natamu }e gi brani stavovite na ekstremnite Albanci koi ne
sakaat da `iveat so makedonskiot narod i preostanatite malcinstva vo
Makedonija? KO^I: Najnapred sakam da
ka`am deka nemam ni{to pove}e informacii otkolku vie, no mo`ebi od nekoja
pri~ina imam informacija pove}e od nekoj drug ~ovek. Kakov }e bide
stavot na me|unarodnata zaednica dokolku se prodol`i so vooru`enite dejstvija
vo momentov ne mo`am da predvidam. Moeto li~no mislewe e deka dr`avata ima
pravo da gi prezeme site potrebni i soodvetni merki na suzbivawe na eden takov
politi~ki proces. Iako treba da se odmerat sredstvata, bidej}i treba da se
primeni edna soodvetna sila. MS: Dali makedonskata Vlada reagira{e
soodvetno na politi~kata i voenata kriza vo Makedonija, so ogled na toa {to na
po~etokot odredeni delovi od na{ata dr`ava bea klasi~no okupirani od teroristi? KO^I: Vladata
vo ramkite na nejzinite mo`nosti so onolku sredstva {to raspolaga{e gi
ograni~i tie podra~ja na vostanieto. Taka, uspe{no spre~i isto~niot i zapadniot
del vo voena smisla da dobijat eden spoj. Istovremeno na politi~ki plan prezede
merki site opravdani i neopravdani poplaki na albanskoto malcinstvo da gi
ispolni. Zatoa sega ne postoi nekakva druga pri~ina za da se ka`e deka ne{to mu
e zakinato na albanskoto malcinstvo, bidej}i me|unarodnata zaednica u~estvuva{e
vo toj proces. Dobro, sproveduvaweto }e trae odredeno vreme od dve godini, no
ve}e se postaveni odredeni pati{ta. No, na politi~ka osnova nikoj ne }e mo`e da
se `ali. |