Kon 130 godi{ninata od ra|aweto na Goce Del~ev (1872- 2002)

ZBOR POVREL OD KUR[UMOT

· Kade ima gora od pu{ki da ja obereme, da go vooru`ime narodot, za da go digneme na vostanie?

· Jas ne sakam vostanie so lu|e {to }e me napu{tat pri prviot neuspeh.

· Jas sakam revolucija so gra|ani kadarni da gi podnesat site te{kotii na edna dolgotrajna borba, kakva {to }e bide i na{ata, poradi `estokite politi~ki uslovi.

Godinava se navr{uvaat 130 godini od ra|aweto na apostolot na Makedonskata revolucija Goce Del~ev. Odbele`uvaj}i go ovoj zna~aen jubilej koj }e izobiluva so potsetuvawe na likot i revolucionernoto delo na Goce Del~ev prete`no navra}aj}i se na negovata bogata biografija, odlu~ivme ovoj prilog da go posvetime na eden dijalog mnogu karakteristi~en i malku poznat me|u po{irokata javnost, pome|u Goce Del~ev i prononsiraniot vrhovist Sofronij Stojanov, ispraten od bugarskiot dvor da go ubie Goce Del~ev. Na vakov tekst se odlu~ivme za da bi ja otslikale u{te edna{ makata na Goceviot zbor koj podednakvo ubival i vospituval kako i negoviot #nagan# revolver ili pak pro~uenata pu{ka #manlihera#.

Vo mesec fevruari 1902 godina zapo~nala podgotvuva~kata rabota od strana na vrhovistite, za prezemawe i definitivno zacvrstuvawe na nivnite ~eti vo pograni~nite reoni na Makedonija. Toga{ Del~ev zastana na ~elo na odbranata i im dade naredba na dejcite po mestata na vnatre{nosta. Gi povika svoite drugari da se vratat vo Makedonija i tuka na samoto mesto, vnatre vo svoite reoni, da go iskorenat vrhovisti~kiot naplast. Vovle~enite od porano vrhovisti vo vnatre{nosta bea gi zapo~nale svoite `estokosti. Me|u vovle~enite be{e i kapetan Sofronij Stojanov, oficer vo bugarskata armija. So edna golema ~eta od 30 vrhovisti toj se dvi`el niz ko~anskite sela, gi podmituval so pari kuririte i besplatno mu delel pu{ki na naselenieto i go uveruval deka naskoro }e ima vostanie {to }e bide potkrepeno od bugarskata vojska. Odej}i od selo vo selo edna no} nai{ol na Peju Javorov, inaku blizok sorabotnik i prv biograf na Goce Del~ev. Toj go zel Javorov kako zalo`nik za eventualniot napad od strana na Makedoncite predvodeni od Goce Del~ev. No po kuso zadr`uvawe, Stojanov go oslobodi Javorov, bidej}i znael deka Makedoncite }e prezemat sekavi~en napad za negovoto osloboduvawe.

Edna no} kurirot mu soop{til deka e naredeno da se pre~eka Goce Del~ev. Koga razbral za ova Sofronij mnogu se upla{il i poital da go oslobodi Javorov, po {to trgnal kon Male{evsko.

Po povlekuvaweto na Sofronij od Ko~ansko, pristignal i Del~ev. Selanite predhodno go navestile pravecot na dvi`eweto na Sofronij. Del~ev se upatil po nego i na 4 mart 1902 godina go stignal vo Male{evsko kaj #Avramovite kolibi#. Vo ~etata {to ja predvodel Goce bile i vojvodite Mihail ^akov i Andon ]oseto. Taa sredba bila prvoto sudruvawe na Del~ev so eden opasen protivnik {to nosel maska na dobronamernik. Toa e va`en moment vo serijata podocne`ni sredbi i sudruvawa so vrhovistite. Ovojpat }e ja preneseme sredbata vo podrobnosti. Eve kako te~el toj razgovor:

#Drugar Del~ev, da se odvoime malku od ~etnicite i da pojdeme nekade za da pozboruvame za ona {to ni pretstoi vo ovoj moment#-zapo~nal Sofronij Stojanov.

U{te ne go doizre~e posledniot zbor, Del~ev skokna i ispraven lice v lice sproti Stojanov, mu re~e: #Nie so ~etnicite sme trgnale zaedno da vodime borba protiv neprijatelot, da ja delime radosta i `alosta, zalakot i kur{umot. I poadi toa nie nema ni{to da krieme od niv. A vie drugar Stojanov, ka`ete mi direktno za{to ste do{le, {to barate vie ovde so ~etata iskreno ka`ete mi?#

-Dojdov od Bugarija da se boram za bratot rob-odgovori Sofronij.

-Dobro si storil. No de ka`i mi ti, Sofronij Stojanov, koj te vooru`i, vo ~ie ime doa|a{, kako i so kakvi sredstva }e se bori{ za slobodata na bratot rob?-postavi pra{awe Del~ev.

-Me vooru`i VK (Vrhovniot komitet) i doa|am vo negovo ime da go uveram naselenieto deka naprolet }e ima vostanie. Da vostanie-odgovori Sofronij Stojanov.

-Vostanie li? Site velime vostanie. Narodot veli vostanie. Deteto vo utrobata na svojata majka, i toa veli vostanie. Pilcite vo gorata peat i tie za vostanie-vozbudeno odgovori Del~ev.

-No de ka`i mi ti Sofronij Stojanov, kade ima gora od pu{ki da ja obereme, da go vooru`ime narodot, za da go digneme na vostanie! I, potoa pra{uvam, vreme li e za vostanie? Gotov li e narodot za vostanie? Ne, Sofronij, jas ne sakam vostanie so lu|e {to }e me napu{tat pri prviot neuspeh. Jas sakam revolucija so gra|ani kadarni da gi podnesat site te{kotii na edna dolgotrajna borba, kakva {to }e bide i na{ata, poradi `estokite politi~ki uslovi. Ili }e vodime nevooru`eni lu|e na klanica? Mo`ete li vie, Sofronij Stojanov, da si pretstavite kakva neizmerna beda mu nosite na deloto, so va{ata agitacija za vostanie, koga ovoj narod nevooru`en, vozbudeno }e go podvedete vo edno vostanie? I u{te edno }e ve pra{am da mi ka`ete: (Del~ev se vozbudi)-Dali vi minuva niz mislata deka vie so va{iot izgled, so va{iot oficerski mundir, so epoletite na bugarski oficer, utre koga askerot }e ne zagradi i Vie padnete na makedonska zemja, velam, ne mislite li deka i so svojata smrt }e go navredite deloto za koe ste trgnale da se borite?! Mislite li vie deka dopisnikot {to }e prisustvuva na sudruvaweto, utre }e skrie od o~ite na svetot deka, tamu vo Makedonija, emisari od bugarskata armija go buntuvaat narodot?! Dobro, ako ste ubedeni vo svoite zborovi, frlete gi tie oficerski epoleti, raznervirano i vozbudeno otse~e Del~ev, mu gi skina epoletite i go turna vo grmu{kite...Sofronij se zbrka, preblede, se po~uvstvuva demoraliziran, bez srce, bez kura`, bez voqa pred voda~ot na Makedonija.

Vo toa vreme ~etnicite na dvete strani stoeja zamaeni od ostriot i nervozen razgovor. A Sofronij zaplaka. I, simnuvaj}i go kalpakot, samiot go skina bugarskiot grb na nego i go frli vo trweto; im se obrati na ~etnicite i im re~e: Drugari, ostanete kaj Del~ev, a mene dozvolete mi da se vratam kaj generalot Con~ev za da mu ka`am...kolku e nesre}en! ]e pojdam da go ubedam da se otka`e od borbata {to ja vodi protiv vnatre{nite dejci, za da ne go pogubi deloto vo Makedonija.

@estoko izmamen, Sofronij Stojanov ne mo`e{e da razbere kako {to ne bi razbral ni negoviot {ef, general Con~ev, deka borbata zapo~nata od Vrhovniot komitet be{e pogubuvawe na toa delo. Bugarskata vlada stoe{e zad toj VK, a zad vladata stoe{e Ferdinand. Taka be{e sozdaden front protiv Makedonija za{to bugarskata vlada pove}e se pla{e{e od Revolucionernata organizacija otkolku od vlasta na sultanot Hamid protiv kogo be{e naso~ena borbata. Vo mart 1902 godina o`esto~en od razoru`uvaweto na Sofronij, Vrhovniot komitet go ispratil Don~o Zlatkov, so edna golema ~eta, vo Makedonija za da im go #svie# vratot na Makedoncite i da gi napravi vrhovisti. No i nemu ne mu uspea, bidej}i mu se sprotivstavi ogor~eniot narod, koj poleka no sigurno zapo~na da ja osuetuva zlonamernosta na lizemerniot vrhovizam, antimakedonskata politika na bugarskiot dvor.

Slavka Petrovska