|
|
|
Makedonsko Sonce, br. 394, 18.01.2002 GENETIKA D-r Ko~o Dimitrovski, nau~en sorabotnik pri Katedrata za
imunologija za interesnite medicinski soznanija vo Madrid MAKEDONCITE
SO NAJSTARI GENI NA BALKANOT Pi{uva: Mileva LAZOVA
Nau~niot
sorabotnik pri Katedrata za imunologija, pri Medicinskiot fakultet vo Skopje,
d-r Ko~o Dimitrovski i svetski poznatiot prof. d-r Antonio
Arnaiz-Vellena od
[panija, vo bolnicata "12 Oktovmri" vo Madrid realiziraa
ispituvawe na HLA genite kaj Makedoncite pred tri godini. Iako ova
ispituvawe bilo naso~eno za medicinska cel, sepak otkrieni se i nekolku
interesni fakti. Analizata na krvta, odnosno na HLA genite kaj Makedoncite
potvrdi deka makedonskata populacija e mnogu sli~na so mediteranskite narodi.
Poznavaj}i
ja istorijata na makedonskiot narod, Makedonija bila krstopat kade {to se
sre}avale mnogu vojski koi ne nosele samo oru`je, tuku i geni. Ottuka
proizleguva deka vo nas te~e i rimska i vizantiska i turska krv. Od seto ova
(od medicinski aspekt gledano) pozitivno e soznanieto deka Makedoncite se mnogu
zdrav narod tokmu poradi me{aweto na razli~nite geni. Interesen
e i faktot deka Makedoncite se prili~no razli~ni od Grcite koi za razlika od
nas, poteknuvaat duri od sub-Saharskiot region. STRU^NI ISPITUVAWA Na Krit bev pokanet kako imunolog od Makedonija da referiram za
transplantaciite vo na{ata dr`ava, veli d-r Dimitrovski. Na taa sredba ima{e
stru~ni lica od celiot Balkan i od mediteranskite zemji, a be{e prisuten i
prof. d-r Antonio Arnaiz-Vellena od [panija koj e eden od
najpoznatite stru~naci za genetski i jazi~ni ispituvawa vo svetot. Toj ima
napraveno genetski ispituvawa na najgolem broj od mediteranski narodi i na taa
sredba koja be{e odr`ana pred tri godini, toj mi predlo`i da realizirame
genetsko istra`uvawe i na makedonskata populacija. Vo toa vreme nie
nemavme takvi molekularni tehniki za da napravime edno vakvo genetsko
ispituvawe. Sobrav primeroci na krv od okolu 200 Makedonci i okolu 100 Albanci od
Makedonija. Krvta ja odnesov vo [panija, poto~no vo bolnicata "12
Oktomvri" vo Madrid pri {to se izvr{i molekularna HLA tipizacija na na{ite
primeroci. Potoa rezultatite bea statisti~ki obraboteni, analizirani i
prika`ani. Rezultatite
bile objaveni vo danskoto spisanie "Tkivni antigeni" koe izleguva na
angliski jazik i e najzna~ajno spisanie za ovaa problematika. Pozitivno be{e {to edna nezavisna laboratorija gi napravi tie
ispituvawa, zatoa {to dokolku se napravea ispituvawata kaj nas, }e ima{e
komentari dali e toa objektivno napraveno i analizirano, dodava d-r Dimitrovski. Od
dobienite soznanija nie, Makedoncite, sme mnogu sli~ni so populacijata od Krit.
Na{eto genetsko poteklo e mnogu blisko so narodite od Mediteranot, pred s# so
narodite od Korzika, Sicilija, Sardinija, Francija, [panija, Italija.
Globalen
pregled pome|u isto~en i zapaden Mediteran Vo Srbija i Albanija s# u{te ne e napraveno vakvo ispituvawe,
me|utoa vo Hrvatska, Slovenija, Bugarija i Grcija ima vakvi rezultati.
Makedonija poslednite 80-tina godini be{e vo ramkite na biv{a Jugoslavija.
Nacionalnite dr`avi na Balkanot se formirale samo pred 150-tina godini. Pred
toa, tie ne postoele i site bile samo `iteli na Balkanot. Pri toa doa|ale
Rimjanite, Vizantijcite, Slovenite, Turcite i site se spojuvale na eden
krstopat, a toj krstopat bila tokmu Makedonija. Zaradi tie influksi na geni
ve}e se razlikuvame od Slovencite, Hrvatite, a sme poblisku do sosednite
narodi. Postojat somnevawa deka Slovenite do{le od zad Karpatite. Me|utoa, ako
e toa to~no, Slovenite vo Makedonija do{le najdaleku i se vgnezdile najdolu od
drugite Sloveni i pritoa se sme{ale so narodi sosema razli~ni od niv. Od druga
strana, Hrvatite na primer gi imale za sosedi Slovencite, Srbite, koi se
slavjanski narodi i mnogu sli~ni na niv i kolku i da se me{aat, mala }e bide
razlikata. Analizite od krvta na Albancite od Makedonija s# u{te ne se
objaveni taka {to ne bi sakal da gi komentiram. HLA FREKVENCIJA Na
Krit isto taka e napraveno ispituvawe na kritskata populacija od strana na
Prof. Arnaiz-Villena. Spored rezultatite od tie ispituvawa dojdeno e do
soznanie deka lu|eto {to `iveat na Krit se mnogu sli~ni so narodite od
Sicilija, Sardinija, Korzika, od Mediteranskite ostrovi, a pomalku se sli~ni so
Grcite od kontinentot (od Atika) ili od Kipar. Grcite za razlika od site ovie mediteranski narodi drasti~no se
razlikuvaat po genetskata frekvencija. Spored genetskite ispituvawa, se smeta
deka tie poteknuvaat od nekoi predeli od pod Sahara, poto~no sub-Saharski
region. Tie
imaat migrirano pokraj mediteranskiot isto~en breg i go naselile ovoj region
kade {to se sega, se soznanijata na prof. Arnaiz-Villena.
Dendrogramot
ja poka`uva relacijata pome|u makedonskata i drugite populacii Nepobiten
fakt e deka mo`e da se smeni ime, mo`e da se smeni jazik, me|utoa genite ne
mo`e da se smenat. Genite se prenesuvaat od generacija na generacija, se
menuvaat samo edinkite koi gi nosat tie genite i dokolku nema golemi
demografski promeni so odliv i priliv na narod (mehani~ki priliv), toga{ genite
postojano si opstojuvaat na edna teritorija i imaat odredena postojana
frekvencija. Nie vsu{nost toa go ispitavme, frekvencijata na HLA genite kaj makedonskata
populacija,
veli d-r Dimitrovski. Pokraj toa {to sekoj eden narod se prepoznava po
svoite etni~ki, kulturni, jazi~ni karakteristiki, se prepoznava i po odredena
frekvencija na genite. HLA genite se prenesuvaat so
ra|awe na deca, a najgolem procent od brakovite vo osnova se sklu~uvaat vrz
osnova na ista etni~ka pripadnost, ista religija, govorewe ist jazik. Pozdravi
od genetski aspekt se onie lu|e kade {to ima pogolemo me{awe na geni. Neme{aweto na genite vo
edna zatvorena populacija genetski ne e zdravo. Takvi primeri ima kaj Evreite
kade {to ne se me{aat genite od edna populacija, tuku postoi me{awe na genite
od edna familija, taka {to edni isti geni postojano kru`at, a toa e lo{o. Treba
da ima {to pogolemo me{awe na genite za da mo`e organizmot da ima sposobnost
{to e mo`no pove}e da se odbrani od razli~ni bolesti. Vsu{nost, ovie geni se
zadol`eni za imunata odbrana na organizmot. Celta na ova ispituvawe, gledano od medicinski aspekt, e
idejata da se ispita frekvencijata na genite kaj sekoj narod i voedno da se
napravi lista na ~ekawe za transplantacija. Vo Atina minatata godina me
pokanija me|u pretsedava~ite na "Tretiot imunolo{ki kongres na Balkanot"
zatoa {to imaat `elba da napravime edna balkanska lista na ~ekawe za Pokraj ispituvawata {to gi napravivme vo Madrid, tamo{nite lu|e
gi informirav za Makedonija, za na{eto poteklo, gi transplantacija. Onie
koi{to ~ekaat za transplantacija na eden organ, so vakva lista }e imaat
pogolema i pobrza mo`nost za pronao|awe na pogoden daritel so geni koi se
sli~ni na nivnite za da mo`e organizmot pouspe{no da go prifati transplanatot. Pri mojata poseta vo Atina ima{e odredeni
reakcii od strana na moite kolegi i prijateli Grci vo vrska so objaveniot trud.
Reakcijata be{e prosledena so mala doza na kritika, no sepak toa ne be{e
presudno za da ja naru{ime na{ata sorabotka. Me prifatija srde~no i starite
prijatelski vrski prodol`ija vo nasoka na ponatamo{na sorabotka i sozdavawe na
dolgo sakanata balkanska lista na ~ekawe za transplantacija.odnesov site
kompakt-diskovi koi bea izdadeni, a na koi e prika`ana makedonskata istorija i
kultura. Odnesov i knigi i re~nici, bidej}i tie pravat i lingvisti~ki studii.
Tie go ispituvat potekloto na jazikot {to e mnogu biten faktor zatoa {to se
provlekuva od generacii na generacii i e potvrda za potekloto na samiot narod
koj go govori toj jazik. |
