|
|
|
Makedonsko Sonce, br. 394, 18-01.2002 ORGANIZIRANOSTA NA MAKEDONCITE VO SRBIJA Gojko Ilievski, pretsedatel na Zdru`enieto na
Makedoncite od Brani}evskiot okrug
Jas sum pretsedatel
na edinstvenata organizirana makedonska zaednica vo Jugoslavija i toa za
Brani~evskiot okrug. Ovaa zaednica e fomirana vo 1996 godina vo Po`arevac, kako
zdru`enie na gra|ani, so cel da se neguva jazikot, folklorot, obi~aite i
tradiciite na makedonskiot narod. Narodite
na porane{nite jugoslovenski republiki po raspa|aweto na zaedni~kata tatkovina,
sprotivno na nivniot izbor, se najdoa preku no} vo stranska dr`ava, so nere{en
status koj i denes trae. Sfativme mnogu brzo deka e lesno da bide{ Makedonec vo
Avstralija, Kanada, Amerika, Hrvatska, Slovenija i mnogu drugi zemji, no deka e
te{ko vo sosednite zemji od poznati pri~ini. Vie
znaete deka vo ovaa zemja ima{e mnogu vidni lu|e, pripadnici na makedonskoto
malcinstvo, koi bea na mnogu odgovorni mesta vo politikata, kulturata i
javnosta, a dolgo vreme gi nema skoro nikade, iako tie se u{te se pokraj nas.
O~igledno e deka Makedoncite vo ovaa zemja ne se sna{le kako nacionalno
malcinstvo od pove}e pri~ini, koi verojatno poradi svojata slo`enost i
~uvstvitelnost nikoj ne se ni obidel da gi razre{i. Zatoa
}e se obidam vo ovaa fraza da konkretiziram so nekolku objasnuvawa. Bi
sakale kako za po~etok izvinuvawe na makedonskiot narod za fizi~ko ru{ewe na
dr`avnite obele`ja na makedonskata dr`avnost vo manastirot #Sv. Prohor P~inski#
od liderite na poznati i brojni stranki vo Jugoslavija. Bi
sakale da ja slu{neme barem nekoga{ od na{ite ekrani vistinata za potekloto na
Kiril i Metodij. Za niv ~esto se ka`uva deka se Grci ili ponekoga{ solunski
bra}a. Vistinata e deka Solun toga{ se nao|al vo Makedonija, i logi~ki deka
tamu `iveele Makedoncite Kiril i Metodij. A Nikos i Jorgos `iveele mnogu
stotini kilometri ju`no od Solun. 24 maj se proslavuva kako u~ili{en praznik vo
Makedonija, no isto taka go slavat i Makedoncite vo dijasporata, osven na
Balkanot. Bi
sakale sporot me|u Makedonskata i Srpskata pravoslavna crkva da i bide poznat
na po{irokata javnost i da se znae deka Sv. Sava srpskata eparhija ja odvoil od
Ohridskata arhiepiskopija. Bi
sakal da slu{nam barem edna{ koga e proslavata na Cerskata bitka ili proboj na
solunskiot front, kolku makedonski deca bile vo niv, a kolku izginale i zo{to
potomcite na tie borci nekoga{ ne se povikani na tie proslavi, ako se tie
evidentirani kako Makedonci. Bi
sakale organiziraweto na makedonskoto malcinstvo vo svoja zaednica da ne se
do`ivuva kako ~in koj se protivi na interesite na mati~niot narod i deka toa e
karakteristi~no glavno samo za ova malcinstvo, kako bez nivnoto tutorstvo da ne
mo`e da se opstane. Taka se objasnuvaat t.n. slo`eni odnosi me|u ovie dva
narodi, a tie se re{avaat so konkretni akcii, ako sakame istite da se
relaksiraat i normite predvideni so zakon za nacionalni malcinstva da mo`at da
se koristat od strana na ova malcinstvo na bezbolen na~in. Samo nam ni se
slu~uva na{eto barawe za formirawe na u{te edno zdru`enie ovoj pat za
Podunavskiot okrug, po odr`anoto osnova~ko sobranie, a po izminuvawe na pove}e
od osum meseci od podnesuvaweto, se odbiva so obrazlo`enie deka celite na zdru`enijata
ne se vo soglasnost so zakonot, a celite se neguvawe na jazikot, folklorot,
obi~aite i tradicijata, a aktite se prepi{ani od ve}e formiranoto zdru`enie za
Brani~evskiot okrug. Po
ova sfativme deka ova ve}e ne treba da se pravi, pa gi zgasnavme Inicijativnite
odbori za formirawe na takvi zdru`enija za [umadiskiot i Ma~vanskiot okrug,
neposredno pred odr`uvawe osnova~ko sobranie. No, zatoa vo me|uvreme imame
formirawe na dru{tvoto #Jugos#. Makedonskoto prijatelstvo #[ar Planina# vo
Belgrad so poddr{ka na vidni lu|e na toga{nata vlast so soodvetna mediumska
pridru`ba so cel da bide medijator na makedonskoto malcinstvo vo Jugoslavija, a
so formirawe na svoi podru`nici vo pove}e okruzi, ostava vpe~atok deka
makedonskoto malcinstvo e dobro organizirano, a toa e golema zabluda. Kako
posledica na toa ova malcinstvo, iako mnogubrojno, e ubedlivo najneorganizirano
i nema nikakvi informacii na maj~in jazik govorni ili pi{uvani, nema svoi
u~ili{ta, knigi, dnevni i nedelni vesnici ili kakvo bilo radio, TV ili nekoja
minuta na nego, nekoj prostor za sobirawe na svoite ~lenovi. Ednostavno, nema
ni{to. Na
primer vo Po`arevac, Zdru`enieto na p~elarite si ima prostorii, a za strankite
ne sakam ni da zboruvam. Site tie zaedno gi ima vo pomal broj ~lenovi od
Makedonskata zaednica. Zatoa na{ite sostanoci gi odr`uvame vo ku}i ili kafeani,
a sedi{teto na Zdru`enieto e vo mojot stan. ^itaj}i
gi tezite za ustavniot zakon na Srbija i za slobodite i pravata na malcinskite
zaednici, navistina ima ubavi re{enija, odnosno predlozi koi ne znam kako }e
izgledaat koga }e bidat sro~eni vo norma. No, imame i nekoi sugestii. Pred
se, predlagam site nacionalni malcinstva vo Jugoslavija da se dovedat vo
pribli`no sli~na polo`ba na organiziranost. Verojatno ne kru`at dilemite koi gi
ka`uva{e pretstavnikot na bugarskoto malcinstvo na eden sobir, so pra{aweto na
koj jazik sakate da u~i va{eto dete, me|u pripadnicite na albanskoto ili
maxarskoto nacionalno malcinstvo. Se znae deka tamu tie u~at na albanski,
odnosno na maxarski jazik, no bugarskoto malcinstvo se pra{uva i bara toj
pra{alnik da go popolni, demokratski nema {to, no samo na prv pogled. Vsu{nost
e ne{to drugo, a makedonskoto nacionalno malcinstvo vo Jabuka, na primer, duri
i ne se pra{uva. Tamu se znae deka nema da u~i na makedonski jazik zatoa {to
pozadi nea ne stoi edno organizirano nacionalno malcinstvo, pozadi koja stoi
nejzinata matica koja se gri`i za svoite sonarodnici. Makedoncite
tuka nemaat nitu organizirana nacionalna zaednica, nitu organizirana dr`ava
koja se gri`i za niv, no toa ne zna~i deka i nemame potreba za manifestirawe na
svojot nacionalen identitet ili deka makedonstvoto nekade po pat sme go
izgubile, nitu pak sme pomalku Makedonci od na{ite sonarodnici vo Hrvatska, na
primer, koi imaat devet zdru`enija, koi gi sledi odgovornata op{tina so brojni
sekcii, imaat svoj prostor, svoj vesnik i tie aktivnosti finanski gi sledi ured
za nacionalno malcinstvo, a gi ima ne{to pove}e od 7.000. Vo
predlo`enite tezi za ustaven zakon zabele`avme deka nacionalnite malcinstva koi
svoite nezadovolstva gi izrazuvaat poburno, dobivaat poddr{ka od site strani,
site nim im se dodvoruvaat, pa izgleda deka toa stanuva recept na odnesuvawe i
barawe na re{enija za svoite te{kotii. Se
zala`uvame isto taka deka srazmerno so na{ata siroma{tija }e se odredat
finansiski sredstva vo Buxetot na Srbija, isto taka srazmerno so brojot na toa
malcinstvo za finansirawe na nejzinite aktivnosti utvrdeni so programata koja
tretira edna kalendarska godina. Se
zala`uvame so formirawe na edno telo sostaveno od pretstavnici na nacionalni
malcinstva, koi pokraj drugoto bi bil katalizator na site odnosi na
malcinstvata me|usebno i odnosi malcinstvo-dr`ava, da ne dojde do zloupotreba
od koja bilo strana. |