Na 27 Noemvri po stariot, ili 8 Dekemvri po noviot kalendar, nie Makedoncite, Makedonskata pravoslavna crkva so blago~estveniot narod, so sve{tenstvoto, so vernite ~eda, slavime golem praznik koj go ozna~uva po~etokot na Makedonskata pravoslavna crkva; za{to od ovoj den, koga Sv. Kliment dojde vo Ohrid, mo`eme da re~eme deka od toj den poteknuva korenot na Makedonskata crkva.

Preku ~etiri decenii kako samostojna crkva, polni 32 godini kako Aftokefalna crkva i nie polni 35 godini go praznuvame Patronot na Sveti Kliment Ohridski ovde vo Toronto.

Vo istorijata na sekoj narod ima golemi i besmrtni li~nosti. Ima i golemi sudbonosni epohi koga se ra|a ne{to novo, koga se sozdavaat duhovni osnovi, vrz koi so vekovi potoa se izgraduva sevkupna narodna idnina. Takva li~nost za nas Makedoncite e Sveti Kliment Ohridski i takva epoha e vremeto vo koe `iveel i tvorel srede na{iot narod.

Sveti Kliment celiot svoj `ivot go posvetil za dobroto na Makedonskiot narod i Hristovata crkva vo Makedonija i tuka go ostavi svoeto sveto telo na 27 Juli, 916 godina. Negoviot `ivot e mnogu tesno povrzan so Hristijanstvoto vo Makedonija koe po~nalo da se propoveda u{te vo vremeto na svetite apostoli.

Po svoeto obra}awe vo hristijanstvoto svetiot apostol Pavle izvr{il pove}e blagovesni~ki patuvawa vo tekot na koi{to toj go propovedal Hristijanskoto Slovo. Svoeto prvo patuvawe nadvor od Azija, svetiot apostol Pavle go napravil vo Makedonija. Toa zapo~nalo vo 51 godina a zavr{ilo vo 54 godina, pri {to vo tekot na tie godini apostolot Pavle posetil I nekoi gr~ki gradovi, kade {to, isto taka, bile osnovani hristijanski crkovni op{tini.

Po~itta, koja {to apostolot Pavle ja ~uvstvuval kon Makedoncite, postepeno prerasnala vo Qubov. Svojata qubov kon niv toj ja izrazuva so karakteristi~nite za nego dlaboki misli velej}i: “Kako {to e i pravo da go mislam toa za site vas, oti ve imam na srce..”(Filp. 1.7-8).

Vo Makedonija Hristijanstvoto po~nalo posebno da zema zamav koga rimskiot car Kostantin Veliki vo 313 godina go prifatil za dr`avna religija i taka im dal mo`nost na hristijanite slobodno da ja ispovedaat i da ja propovedaat svojata vera. Od toa vreme se poznati episkopskite sedi{ta vo Solun, Stobi, Skupi, Astibo, i Heraklea. Kon krajot na pettiot vek Solun ve}e e sedi{te na Arhiepiskopija, a Skupi na Mitropolija. Po po~etokot na pettiot vek, poradi nametnuvawe na nepoznatiot gr~ki jazik, vozvi{enite vistini na hristijanskoto u~ewe i misti~kite dlabo~ini na crkovnite bogoslu`bi ostanale ne dostapni za niv, pa zatoa i nivnoto hristijanizirawe ostanalo povr{no i nedostapno.

Vo po~etokot na edinaesettiot vek bila ve}e podgotvena solidna osnova za po{iroka i poorganizirana misionerska aktivnost vo Makedonija. Vo toa vreme Vizantiskata imperija do`ivuva nov rascut na kulturen plan, pa ovoj bran gi zaplisnuva i gradovite {to bile oddale~rni od Carigrad, posebno Solun. Vo prvite decenii na devetiot vek vo Solun `ivee i semejstvoto na visok slu`benik na carskata vlast, pomo{nik na vizantiskiot strateg na Solun i solunskata oblast. Toa bil Lav so svojata sopruga Marija, po narodnost Makedonci. Semejstvoto imale pove}e deca, no se spomnuvaat samo imiwata na najstariot-Metodij i najmladiot Konstantin. Duri ne se spomnuva i svetovnoto ime na Metodij, koj ova go dobil pri zamona{tuvaweto. Pobo`nite roditeli gi upatile svoite ro`bi u{te od najranoto detstvo vo hristijanstvoto, trudej}i se da im pomognat da gi primenuvaat vozvi{enite hristijanski vistini vo svojot `ivot.

Misionerskata dejnost na Svetite Bra}a me|u Makedoncite, posebno vozobnovuvaweto i primenuvaweto na makedonskata azbuka e zabele`ano vo `itieto na Sveti Naum. Ova mu prethodelo na preveduvaweto na svetite knigi na jazikot na Makedoncite od Solunsko i na misionerskoto delo me|u zapadnite Slavjani vo Moravija.

Rotislav, knezot na Velika Moravija, ispreatil molba do vizantiskiot imperator Mihail treti ovoj da isprati “episki u~itel, koj }e im objasnuva na nivni jazik vistinskata hristijanska vera”. Izborot padnal na Svetite Bra}a Kiril i Metodij. Tie ve}e misionerstvuvale vo Bregalni~kata oblast i vo nekoi drugi oblasti niz Makedonija, na ~etvrtiot po red bibliski, makedonski jazik. Tie izbrale dostojni u~enici i pomo{nici i trgnale vo Moravija.

Da ne be{e misionerskata, u~itelskata i prosvetitelskata dejnost na Sv. Kliment i Sv. Naum vo Ohrid }e be{e re~isi zagubeno i nezamislivo misionerskoto delo na Svetite Bra}a. Ovie u~enici na Sv. Kiril i Sv. Metodij gi stavija temelite na hristijanstvoto i na makedonsko-slavjanskata pismenost vo svojata tatkovina Makedonija. Sveti Kliment e prviot Makedonski duhovnik, u~itel i kni`evnik. Ovaa negova dejnost bila cvrsto povrzana so vistinskoto sestrano hristijanizirawe na makedoncite, kako i osnovaweto i organiziraweto na prvata makedonska episkopija vo Ohrid i oblasta Kutlin~evica. Sveti Kliment prodol`uva so preveduvaweto na svetite knigi na jazikot na makedoncite i go osnoval Ohridskiot univerzitet, so {to oti{ol so ~ekor ponapred od svoite u~iteli. Toj izvr{il i korekcija na nekoi bukvi od makedonskata azbuka i ja narekol kirilica, vo ~est na svojot u~itel Sv. Kiril Solunski.

Sv. Kliment u{te od rana mladost e u~enik na Svetite Bra}a Kiril i Metodij. U{te od rana mladost se pridru`il kon makedonskite ramnoapostoli, stanal nivni revnosen u~enik i posledovatel. So pravo se smeta za nivni najdarovit u~enik i prodol`uvatel na nivnoto misionersko i kulturno prosvetno delo. Toj gi pridru`uval svoite golemi u~iteli koga oti{le na misionerska rabota pome|u Zapadnite Sloveni vo Moravija i Panonija. Nema somnevawa deka im bil vreden pomo{nik i kako predavatel vo tamo{nite u~ili{ta vo koi se podgotvuvale idnite sve{tenoslu`iteli i u~iteli na tie Slovenski narodi. Po smrtta na Sveti Metodij, pod pritisok na germanskite sve{tenici, se vratil zaedno so Sveti Naum, Gorazd, Sava i Angelarij vo svojata zemja. Najnapred rabotel vo Kutli~evica, a podocna vo Ohrid i Ohridsko. Sledej}i gi misionerskite metodi na svoite u~iteli, Sv. Kliment, nabrgu po svoeto doa|awe vo Makedonija go osnoval svoeto Ohridsko u~ili{te so cel vo nego da se podgotvuvaat idnite sve{tenoslu`iteli i u~iteli na makedonskiot narod. Ovaa prosvetna ustanova za kuso vreme prerasnala vo vistinski univerzitet, na koi se izu~uvale pokraj bogoslovskite nauki i klasi~ni jazici, filozofija, retorika, muzika, grade`ni{tvo, slikarstvo, medicina i zemjodelstvo. Ova e vsu{nost prviot Evropski univerzitet. Vo nego se {koluvale pove}e od 3500 u~enici. Mnogumina od niv bile ispra}ani kaj drugite slovenski bra}a za da im poslu`at vo nivnoto natamo{no versko i kulturno-prosvetno izdignuvawe, kako kaj: bugarite, srbite, crnogorcite, ~esite, slovacite, rusite, ukraincite i kaj drugi narodi koi imale sli~nosti so Makedonskiot jazik.

Vo 893 godina Sveti Kliment bil hronotonisan za episkop. Toj e prviot slavjanski episkop vo makedonskata-Veli~ka eparhija. Ovaa makedonska episkopija od strana na crkovnite istori~ari so pravo se smeta za prva organizirana crkva na Balkanskiot Poluostrov. Toga{nata Bugarska crkva, koja bila organizirana po pokrstuvaweto na Bugarite vo 864 godina, imala latinski visok klir. I taka Sv. Kliment, u~enikot i sorabotnikot na Makedonskite i seslavjanskite apostoli i prosvetiteli Kiril i Metodij, stana prv Makedonsko-Slavjanski episkop, viden kni`evnik i propovednik na Hristovoto Evangelie vo devetiot i desetiot vek. Toj e osnovopolo`enik na makedonsko-slavjanskata prosveta i kni`evnost vo Makedonija. Vo negovo vreme se polo`eni solidnite osnovi na na{iot literaturen jazik, literatura, arhitektura, na crkovnata muzika, slikarstvo, narodnata medicina i na primenuvawe na naukata vo zemjodelieto. Samiot Sv. Kliment i ako bil zafaten so pi{uvaweto na slova i pou~enija, nao|al vreme i za svojata u~itelska rabota na Univerzitetot, za pastirstuvawe i pou~uvawe na svote duhovni ~eda, za bogoslu`uvawe, za kako treba da se obrabotuva zemjata, kako da se kalemat divite ovo{ki, kako da se gradat ku}ite, kako da se hranat i kako da go pazat svoeto zdravje i zdravjeto na dobitokot. So vakvata svoja misionerska dejnost, Sv. Kliment stoi kako Gramodna figura vo samiot po~etok i oformuvawe na na{eto narodno bitie.

Sekoga{, a posebno vo ova vreme na godinata, koga molitveno i sve~eno go praznuvame negoviot svet spomen, mu blagodarime so seta na{a du{a, ~uvstvuvaj}i go negovoto duhovno prisustvo me|u nas onaka kako {to go ~uvstvuvale site generacii pred nas vo tekot na celata Na{a i narodna i crkovna istorija. ^uvstvuvame i znaeme deka e na{ patron, na{ vistinski voda~ i sokrilnik. Veruvame i znaeme deka sekoga{ ne vodel niz site balkanski vetrometini i deka i denes prodol`uva da ne vodi; deka go u~el i vdahnuval na{iot narod za sveti dela i hrojski podvizi i deka prodol`uva i nam da ni ja predava istata nauka i da ne umudruva i zakriluva so istata bogovda`ovena inspiracija.

Se {to e napraveno i postignato dosega vo Makedonskata pravoslavna crkva-praveno e i postignato e pod molitvenoto rakovodstvo na na{iot svet PATRON Sveti Kliment Ohridski i na negovoto plodotvorno duhovno prisustvo. Pa i zada~ite {to stojat pred site nas i na{ata Sveta Crkva vo bliska i podale~na perspektiva, treba da bidat izvr{uvani kako i onie dosega vo duhot i spored porakite na na{iot svet zakrilnik.

Za da mo`eme da najdeme svetiklimentovski odgovori i razre{uvawa na problemite {to se postavuvaat pred nas, potrebno e delot na na{iot predvodnik postojano da go sogleduvame kako sveta,-sveta zada~a vo site dosega{ni istoriski dadenosti. Ovaa i vakva perspektiva ni ovozmo`uva da ja sledime vo nejziniot kontinuitet evangelskata, crkovnata i patriotskata doslednost na Svetiklimentovata Makedonska pravoslavna crkva i na nejziniot nebesen molitvenik i inspirator.

Vo ovoj duh se doneseni i zaklu~ocite na posledniot Arhiepiskopski crkovno-naroden sobir na Makedonskata pravoslavna crkva, vo koi, me|u drugoto se veli: “Zada~ite na Svetiklimentovata MPC se da gi ~uva ~istotata i ubavinata na Svetoto Pravoslavie i u{te pove}e da ja prodlabo~uva sorabotkata so sestrinskite pravoslavni crkvi. Prepora~uvame postignatite rezultati da se prodlabo~at”. i vo ovie zborovi doa|a do izraz sepravoslavniot duh na Svetiklimentovoto Pravoslavie. Toa se rakovodelo i se rakovodi od blagodatnoto soznanie za dlabokata evangelska smisla za postoeweto na oddelnite samostojni narodni pravoslavni crkvi i od zapovedta na Gospoda Isusa Hrista: “Odete i nau~etegi site narodi, kr{tevaj}i go vo imeto na Otecot i Sinot i Svetiot Duh”.-Mt.28,19-.

Svetata Crkva, kako bo`estven instrument, stanuva poefikasna, ako e prisposobena sprema psihi~kite i etni~kite karakteristiki na oddelen narod-ako taa e narodna. Tokmu vakva bila na{ata crkva niz vekovite i takva prodol`uva da `ivee i denes. Ova e eden od osnovnite principi na pravoslavnoto crkovno pravo, vrz koi po~iva pravoto na crkovnata samostojnost na poodelni narodi. Zad ova stoi u~eweto na vselenskite sobori. Vakvata praktika postoela u{te od apostolsko vreme, a prodol`uva i do denes. Zatoa i aftokefalnosta na Svetiklimentovata MPC gi poka`ala i doka`ala svoite kvaliteti niz celata na{a crkovno narodna istorija i denes.

Na{ata crkva Sv. Kliment Ohridski vo Toronto e na{eto ogledalo preku koe se ogleduva na{ata vnatre{nost i nadvore{nost pred demokratskotot op{testvo na na{ata vtora tatkovina Kanada.

Nie site ~lenovi na crkvata koi go representirame @iviot Sveti Kliment koi sme idninata na na{ata crkva, site nie i na{ite prethodnici ne ostanavme gluvi i nemi kon poslednite izdi{ki i zborovi na Apostolot i u~itelot na Sveti Kliment, filozofot bratot na Sveti Metodij: "“brate jas padnav, dooraja brazdata na{a deloto neka ti plamni so plamen ve~en”. Ovoj svet amanet go primil negoviot brat Sveti Metodij. Od negovata bla`ena smrt se prenese na Sveti Kliment Ohridski, a preku Sv. Kliment na negovite sovremenici i do site nas, negovite verni posledovateli, na site onie koi ovde vo Sveti Kliment Ohridski vo Toronto se krstija pove}e od 1000 i preku 2000 brakovi ven~ani, koi mnogu od niv go slavat zaedno so nas ovoj trieset i pet godi{en jubilej, ja primija ovaa sveta poraka i treba vo granicite na na{ite mo`nosti sekoj da ja ispolnuva i prodlabo~uva.

Vistinski od srce }e se raduva samo onoj {to }e se pogri`i da ja prou~i i sogleda slavnata i makotrpna istorija na na{iot so vekovi onespravuvan Makedonski narod.

Nie sme sre}nata generacija na Makedonskiot narod, {to mo`eme slobodno da go praznuvame i da mu seraduvame na Sveti Kliment Ohridski ^udotvorec na dene{nata Makedonska stvarnost. Isto, bidej}i sega mo`eme slobodno da se organizirame, i nema naseleno mesto so makedonci a da ne se crkovno organizirani, a so toa se pripoznati koja sme i {to sme i na koj narod mu pripa|ame.

Ona {to go do`ivuvame kako sloboden narod, a blagodarenie na najarnite sinovi na Makeodnskiot narod, vo eden del na na{ata zemja Makedonija, vo Republika Makedonija, koja na nas ni ovozmo`i da gi obnovime site starokrajski tradicii, i zatoa na{ata crkva ne slu~ajno go nosi imeto na Sv. Kliment.

Deneska ne treba da gi `rtvuvame na{ite `ivoti, kako sovremenicite na Sveti Kliment, nego roditelski da se pogri`ime, da ja predademe na{ata ubava Pravoslavna vera na na{ite idni najmladi generacii. A istovrememno da ne gi zaboravime zborovite na makedonskiot genie koj napi{al i pee: “Edno ime imame, vo du{ata go nosime, za tebe `ivot davame, O Makedonijo!”

Da ni e ~estit i vekovit Patroniot praznik, Sveti Kliment so molitvi postojano da ne zakriluva za semejni radosti, sre}a i napredok vo `ivotot. Amin!

Protastavrofor Jovan Boseovski
Toni Markovski