Ubedliva pobeda na Blagoja-Bil Seravinovski

Nova Makedonija, Skopje
Na izborite za op{tinski odbornici vo nov Ju`en Vels

Na neodamne{nite izbori za op{tinski odbornici na Nov Ju`en Veles, gra|anite najgolema dovera mu izglasaa na svojot sogra|anin od makedonsko poteklo Blagoja-Bil Seravinovski, koj be{e kandidiran od Rabotni~kata partija. Toj dobi duri 60 procenti od vkupniot broj na glasovite, za koi se borea kandidatite od Rabotni~kata, Liberalnata, Demokratskata partija i pove}emina nezavisni kandidati. Interesno e da spomeneme deka samo vo op{tinata Rokdal vo Sidnej na listata se nao|aa duri 12 kandidati od makedonsko poteklo.

Spored tvrdewata na poznava~ite, golemiot uspeh na g. Seravinovski se dol`i na negovata dolgogodi{na rabota i golemiot pridones za Makedonskata zaednica kako odbornik vo op{tinata Rokdal, kade {to toj za odbornik be{e izbran i vo minatite izbori. Poznato e deka Seravinovski e naroden odbranik koj se bori za pravata na sekoj gra|anin bez ogled na negovata politi~ka, nacionalna ili verska pripadnost i svoite vetuvawa gi realizira do kraj. So toa toj postojano prikdonesuva da raste negoviot rejting i se ~ini deka pri sekoi novi izbori mo`e i da nema propaganda za nego, a Rabotni~kata partija da gi dobie izborite.

Spored najnovite soznanija Rabotni~kata partija vo Sidnej ima namera Seravinovski da go kandidira za prestojnite izbori na republi~ko, odnosno na sojuzno nivo vo Avstralija. Se veruva deka uspehot i vo taa prigoda }e bide neizostaven.

J.P.

MILS VESTI - Skopje, 08 noemvri 1999

Portparolot na VMRO-DPMNE, Quben Paunovski, na pres konferencijata vo petokot apelira{e do gra|anite da ne apstiniraat na vtoriot krug od izborite bidej}i kako {to oceni toa }e odi vo prilog na politikata na totalna psiholo{ka represija - vo prilog na teorijata na SDSM za navodna golema me|unacionalna ekonomska i druga kriza vo Makedonija.

Ocenuvaj}i deka pretsedatelskiot kandidat na VMRO-DPMNE, Boris Trajkovski ja za~uval politi~kata kultura vo kampawata, Paunovski go obvini SDSM i kandidatot Tito Petkovski za destruktivno, klevetni~ko napa|awe, taktika {to spored nego svetot odamna ja zakopal. Spored Paunovski se raboti za edna kukavi~ka taktika na grupa 'seirxii' od koi nekolkumina se pojavuvaat vo Parlamentot i frlaat 'politi~ki bombi', a svoeto slobodno vreme go koristat da ja klevetat Vladata i potezite {to gi pravi. 'SDSM pred me|unarodnata javnosta se otkri sebe si, promoviraj}i go nacional-socijalizmot vo svojata kampawa i postavuvaj}i ja Makedonija pred rizikot na petta balkanska vojna. Ovaa partija se bavi so problemite {to gi ima re`imot na Milo{evi}, a Crna Gora ima pogolema politi~ka svest odkolku SDSM', istakna Paunovski povikuvaj}i gi ~lenovite na SDSM da se izjasnat koja vsu{nost e nivnata tatkovina. Spored Paunovski oficijalni pregovori okolu podr{kata na kandidatot na VMRO-DPMNE vo vtoriot krug se u{te ne se napraveni. Poradi konkretnite tvrdewa na SDSM deka nivnite programski principi se isti so onie na DA, Paunovski javno go povika svojot koalicionen partner da poso~i kade se nao|a, to est 'vo ~ij dom pripa|a'.

Na adresa na svojot protivkandidat, Tito Petkovski, brojni obvinuvawa inaku upati i Boris Trajkovski vo izjavata na TV Orbis od Bitola. Povikuvaj}i go da i se izvini na negovata }erka, no i na site drugi deca vo dr`avava {to gi pla{i so albanofobijata, Trajkovski istakna deka dokolku slu~ajno pobedi Tito Petkovski toj }e ja vrati Makedonija vo mnogu mra~no vreme. Spored Trajkovski, Petkovski, SDSM i partijata na Ivanov SPM se osvedo~eni nacionalisti i albanofobi, so antinatovsko razpolo`enie. Koga celiot svet se bore{e protiv Milo{evi} i negoviot re`im, privrzenicite na SDSM i na SPM bea na negova strana i go zapalija amerikanskoto zname i ja napadnaa amerikanskata ambasada vo Skopje. Qubisav Ivanov Zingo odej}i na poklonenie kaj Milo{evi} me|u dvata izborni kruga, treba{e da im prenese na ovie dve partii {to da pravat ponatamu' izjavi kandidatot na VMRO-DPMNE Boris Trajkovski za TV Orbis.

TITO PETKOVSKI - TREBA DA SE PRAVI RAZLIKA ME\U BRANEWETO NA DR@AVNI INTERESI I NACIONAL[OVINIZMOT

Vo prviot izboren krug pobedi `elbata da se so~uva Makedonija, a dokolku ja propu{time ovaa {ansa nekoj drug }e re{ava za na{ata sudbina, pora~a kandidatot na SDSM Tito Petkovski na tribinata vo Veles. Spored Petkovski toj i negovata partija vo vtoriot krug smetaat na glasovite {to gi dobile Stojan Andov i Vasil Tupurkovski bidej}i nema razliki vo odnos na fundamentalnite pra{awa za ekonomijata i razvojot.

Po povod obvinuvawata za albanofobija od strana na VMRO- DPMNE i Boris Trajkovski, Petkovski oceni deka 'tie ne pravat razlika me|u branewe na dr`avni interesi i nacional{ovinizam'. Kandidatot na SDSM re~e deka gi po~ituva pravata na Albancite kako ramnopravni gra|ani, no saka da gi za{titi od nivnite neodgovorni lideri {to gi turkaat vo nesre}a. Petkovski vo ovoj kontekst potencira deka Arben Xaferi javno ka`al deka vtoriot krug na izborite e problem na Makedoncite. Xaferi, spored Petkovski ne ja ~uvstvuva Makedonija kako svoja dr`ava, bidej}i nitu so znameto, nitu so himnata, nitu pak so nekoe drugo obele`ie na negovite mitinzi ne mo`e da se vidi deka toj ~ovek `ivee vo Makedonija. Vo Makedonija ima mesto za Albancite dokolku sakaat zaedni~ki da ja gradime, a dokolku ne go sakaat toa neka ne ostavat sami da ja gradime, izjavi Petkovski.

Do VMRO-DPMNE Petkovski upati 'potsetuvawe' deka do pred edna godina bile za '~ista Makedonija' i deka sakale 'da im gi se~at noktite na orlite'. Petkovski isto taka oceni deka Trajkovski e klasi~en bugarofob bidejki toj prv so svojot bugarski kolega promoviral deka makedoskiot i bugarskiot jazik se isti.

MILS VESTI - Skopje, 09 noemvri 1999

ZA PRVITE DEVET MESECI OD GODINAVA TRGOVSKATA RAZMENA SO SVETOT 2,053 MILIJARDI DOLARI

Trgovskata razmena na Makedonija so svetot vo septemvri godinava zabele`ila malo zgolemuvawe vo odnos na avgust i toa za 0,7 nasto, soop{ti Zavodot za statistika. Vkupnata nadvore{na razmena pak zaklu~no so septemvri godinava iznesuva 2,053 milijardi dolari. Deficitot pritoa e namalen vo sporedba so minatata godina za 11 nasto i iznesuval 338 milioni dolari. Namaluvaweto na deficitot, sprored Zavodot se dol`i na namalenata trgovska razmena so svetot poradi kosovskata kriza.

Prv trgovski partner na Makeodnija i ponatamu ostanuva Germanija so razmena od 363 milioni dolari, a vtora e Jugoslavija so 277 milioni dolari. I so dvete zemji Makeodnija ostvarila suficit vo razmenata. Tret trgovski partner na Makedonija e Grcija, a poto sledat SAD, Slovenija, Italija i Bugarija. Prva na listata na zemji so koi Makeodnija ostvarila najgolem deficit ostanuva Slovenija so 84 milioni dolari. Sledi Rusija so koja e ostvaren deficit od 62 milioni dolari, a treta e Ukraina so 53 milioni dolari. Najgolem suficit - 57 milioni dolari, Makedonija ostvarila so SAD, {to kako {to se istaknuva e rezultat na izvozot na doraboteni tekstilni proizvodi. Najizvezuvani proizvodi od Makedonija vo svetot inaku se tutunot, tekstilnite i ~eli~nite proizvodi, cigarite i vinoto. Vo listata na proizvodi {to najmnogu se uvezuvaat vo Makedonija se avtomobilite, naftata, lekovite i mesoto.

DONACIJA I KREDIT OD ITALIJA ZA MAKEDONSKOTO ZDRAVSTVO

Me|u vladite na Makedonija i Italija minatata nedela e potpi{an Memorandum za razbirawe so koj italijanskata Vlada za makedonskoto zdravstvo obezbeduva donacija od 2,2 milijardi liri i kredit od 5 milijardi liri. Donacijata i kreditot, kako {to prenesuva 'Ve~er' se nameneti za potrebite od sovremena oprema vo makedonskoto zdravstvo, formirawe na soodvetna informati~ka baza, kako i za realizacijata na Programata za racionalizacija na upravuva~kiot sistem i modernizacija na biomedicinskata tehnologija.

VO [VAJCARIJA OTVORENA MAKEDONSKA CRKVA

Vo Lokarno vo [vajcarija vo nedelata sve~eno bila otvorena makedonska crkva 'Presveta Bogorodica', na {to prisustvuvala i makedonska delegacija predvodena od ministerot za iseleni{tvo Martin Trenevski i mitropolitot Gorazd. Kako {to prenesuva MIA ministerot Trenevski na novootvorenata crkva i podaril nekolku vredni ikoni, a delegacijata ostvarila sredbi so makedonskite gra|ani i iselenici od regionot Ti~ino kade se nao|a crkvata.

MILS VESTI - Skopje, 11 noemvri 1999

Vo v~era{noto intervju za radioto 'Doj~e Vele' makedonskiot premirer, Qup~o Georgieski potvrdi deka rekonstrukcija na Vladata na Makedonija }e ima. Odgovaraj}i na pra{aweto za povicite na bojkot vo vtoriot krug na izborite, makedonskiot premier izjavi deka VMRO-DPMNE ne e za toa. Mo`ebi nekoi kandidati koi zagubija vo prviot krug imaat `elba za bojkot, no kako {to oceni Georgievski, dobro e {to dosega nema nitu eden otvoren povik za takvo ne{to. Za napadite za bugarofilstvo vo redovite na VMRO-DPMNE Georgievski istakna deka politikata na negovata partija e mnogu jasna. Spored nego sekoj {to igra na takva karta dobiva kratkoro~ni poeni, no dolgoro~no Makedonija }e ja izolira i me|unarodno i balkanski.

Vo odnos na barawata za univerzitet na albanski jazik, za promeni na Ustavot i sli~no, Georgievski oceni deka sekoj mo`e da bara razni raboti, no diskusiite po edno pra{awe ne zna~at i deka toa }e se zavr{i na na~in na koj {to toa se bara. Vo momentov mislam deka kaj Albancite se slu~uvaat mnogu dobri procesi, potencira Georgievski vo intervjuto. Zboruvaj}i za Kosovo makedonskiot premier naglasi deka kakov i da bilo status da ima pokrainata toj treba da bide potpi{an od strana na jugoslovenskite vlasti, aktuelnite ili nekoi drugi. Idninata na pokrainata ne zavisi od Makedonija,tuku od SAD, EU i kone~no od Belgrad, zaklu~i Georgievski. Spored nego me|unarodnata zaednica treba da se odnesuva poseriozno i da go garantira multietni~kiot karakter na Kosovo.

Osvrnuvaj}i se na odnosite so sosedite Georgievski oceni deka Makedonija e faktor {to ja kreira balkanskata politika, a na taa politika spored nego dosega nema nikakvi zabele{ki. Na pra{aweto okolu korupcijata i kriminalot vo dr`avata, premierot Georgieski istaknuva deka vo Makedonija sega postojat neophodni zakoni za suzbivawe na vakvite pojavi, a vlastite prevzemaat energi~ini akcii. Za prefrlawata deka Makedonija stanala partiska dr`ava, Georgievski istakna deka obvinuvawa glavno stigaat od SDSM koj bil glaven pobornik na vakvite pojavi. Spored Georgievski vo sekoja dr`ava promenata na vlasta zna~i doa|awe na novi lu|e, a toa vpro~em e i fazata vo koja sega se nao|a Makedonija.

MILS VESTI - Skopje, 12 noemvri 1999

Makedonskiot pretsedatel Kiro Gligorov izrazi v~era zadovolstvo {to prviot krug od pretsedatelskite izbori i stranskite nabquduva~i go ocenija kako nekolku ~ekori napred vo sproveduvaweto na fer i demokratski izbori vo Makedonija. Vo vtoriot krug koj e re{ava~ki, gra|anite na Makedonija treba da poka`at deka znaat {to zna~i deka se ima pretsedatel na dr`avata i da ne se dozvoli da dojde do eden vid bojkot. Eventulaniot bojkot na vtoriot krug na izborite bi zna~el svoeviden vakum i dokaz deka se u{te ne e sovladana lekcijata deka za vrvnite organi na dr`avata treba na vreme soglasno ustavnite opredelbi sekoj gra|anin da ja izvr{i svojata gra|anska dol`nost, naglasi Gligorov na v~era{nata sredba so novinarite. Gligorov, ~ij mandat zar{uva na 19 ovoj mesec, oceni v~era deka vo Makedonija kako i vo site demokratski dr`avi glasaweto za pretsedatel na dr`avata }e pretstavuva sve~en ~in za gra|anite. Spored nego, vo parlamentarnite demokratii sekoj mora da bide spremen da se bori za pobeda so negovite protivkandidati, no od druga strana da bide podgotven dostoinstveno da go prifati neuspehot i da prodol`i so parlamentarnata i partiska borba, bidejkji vo sprotivno se mo`ni izborni manipulacii. Mnozinstvoto od gra|anite spored Gligorov nemaat pravo da se odnesuvaat le`erno i bez soodvetna svest za zna~eweto na izborite, bidej}i povtornata izborna procedura }e go naru{i ugledot na zemjata. Na krajot pretsedatelot Gligorov izrazi nade` deka mnozinstvoto od gra|anite }e izlazat na glasawe i deka Makedonija vo nedela }e go izbere noviot pretsedatel na dr`avata.

DA E ZA APSTINENCIJA, A GRA\ANITE SAMI NEKA ODLU^AT

Rakovodstoto na DA ili 'nekoi ~lenovi' se za apstinencija, a Vasil Tupurkovski smeta deka glasa~ite ne mo`at da se kontroliraat i da im se nametnuva politi~ka volja, odnosno tie moraat sami da odlu~at dali i za kogo }e glasaat. Ova, nakratko bi bilo rezime od dvete pres konferencii {to DA gi odr`a zav~era i v~era, a na koi se zboruva{e za odnosot na ovaa partija kon glasaweto vo vtoriot krug od pretsedatelskite izbori i za natamo{nite relacii vo vladinata koalicija.

Tupurkovski v~era u{te edna{ poso~i deka analiti~kiot centar na DA konstatiral golemi neregularnosti vo prviot izboren krug, a takvo ne{to spored nego lesno mo`e da se slu~i i vo vtoriot krug. Tupurkovski izjavi deka DA smeta oti dosega{nata rabota na Vladata ne zadovoluva, a vo ovoj kontekst be{e informirano deka Izvr{nata kancelarija na ovaa partija donela odluka na VMRO-DPMNE da mu se ponudi koalicionen dogovor kako osnova za konsolidacija.

MAKEDONIJA DOBI NAJMODERNA LINIJA ZA PROIZVODSTVO NA ALUMINIUMSKI PROFILI

Vo halite na 'Skopskata `elezarnica' v~era vo rabota be{e pu{ten pogon za presuvawe na aluminiumski leguri, koj kako {to e soop{teno na sve~enoto otvorawe e edinstven od vakov vid vo Evropa i pretstavuva vrv na modernata tehnologija. Linijata koja vo rabota ja pu{ti makedonskiot premier, Qup~o Georgievski, }e raboti vo ramkite na pretprijatieto 'Famord', a celiot proekt ~ini okolu 15 milioni dolari. Ovaa tehnolo{ka inovacija koja ja realizira Sa{o Nastovski }e se koristi za izrabotka na aluminiumski profili za avionskata industrija glavno za pazarite vo SAD i Evropa. Linijata kako tehnolo{ki pronajdok e za{titen vo @eneva, a celiot proekt e podpomognat od strate{kiot partner od SAD 'ETS' i Vladata na Makedonija.

MILS VESTI - Skopje, 15 noemvri 1999

Spored prvi~nite neoficijalni rezultati, pobednik vo vtoriot krug na pretsedatelskite izbori vo Makedonija e Boris Trajkovski od VMRO-DPMNE so osvoeni nad 75.000 glasovi pove}e od svojot protivkandidat Tito Petkovski od SDSM. Kako {to utrinava soop{ti Dr`avnata izborna komisija, Boris Trajkovski osvoil okolu 590.000 glasovi, a Tito Petkovski okolu 514.000 glasovi. Odzivot na glasa~ite spored DIK iznesuva ne{to nad 69 nasto, so {to daleku go prema{uva potrebniot minimum od 50 nasto od glasa~koto telo koj e potreben za da izborite bidat va`e~ki.

Opozicioniot SDSM, odnosno izborniot {tab na kandidatot Tito Petkoski me|utoa v~era poso~i deka vo vtoriot izboren krug e napraven golem izboren falsifikat vo koj vo re`ija na vladea~kite VMRO-DPMNE i PDPA-NDP vo Zapadna Makedonija se falsifikuvani skoro 200.000 glasa~ki liv~iwa. Poradi ova za denes e najaven protesten miting vo Skopje i `alba do Dr`avnata izborna komisija so koja }e se ospori regularnosta na izborite. Spored SDSM vo 17 izborni ednici vo koi `ivee prete`no albansko naselenie, a posebno vo 12 izborni edinici vo koi Albancite se nad 90 nasto od naselenieto, dve do tri iljadi aktivisti na PDPA- NDP ufrluvaj}i falsifikuvani glasa~ki liv~iwa vo kutiite, bez prisustvo na onie vo ~ie ime se glasa, nitu pak na nabquduva~ite na SDSM koi se nasilno izbrkani od glasa~kite mesta, glasale za celiot albanski elektorat. Na toj na~in spored SDSM, Boris Trajkovski vo ovie izborni edinici dobil 225.000 glasovi, dodeka Tito Petkovski osvoil 35.000 (vo 12-te izborni edinici odnosot e 187.000 glasa za Trajkovski i 14.000 za Petkovski). Me|unarodniot monitoring, spored SDSM, ima konstatirano deka glasaweto vo poso~enite izborni edinici vo Zapadna Makedonija se odvivalo bez nikakva kontrola, osven od aktivistite na PDPA-NDP, kako i deka se glasalo bez legitimacii, li~ni karti ili deka eden ~ovek ja polnel so glasa~ki liv~iwa celata izborna kutija, no zasega od tamu nema neoficijalni, nitu oficijalni reakcii.

Nikola Popovski, {efot na izborniot {tab na kandidatot na SDSM, Tito Petkovski, poso~i v~era deka izborniot falsifikat e o~igleden bidej}i Trajkovski vo poso~enite izborni edinici dobil pove}e glasovi otkolku {to gi osvoija albanskite kandidati Nexipi i Halili vo prviot krug na glasaweto. Pobedata na Trajkovski, spored Popovski, e izvojuvana tokmu vo ovie izborni edinici, bidej}i vo ostanatite 68 edinici kade {to `ivee prete`no makedonsko naselenie Petkovski osvoil 484.000 glasovi, a Trajkovski 346.000 (Petkovski pobedil vo 54 izborni edinici, a Trajkovski vo 14), {to e realniot soodnos dobien vo prviot krug od glasaweto.

Popovski na sino}e{nata pres konferencija najavi deka denes do DIK izborniot {tab na Tito Petkovski }e podnese prigovori za utvrdenite nepravilnosti za site ovie izborni mesta (okolu 200). Liderot na SDSM, Branko Crenkovski, pak najavuvaj}i za denes golem protesten miting vo Skopje, oceni deka v~era vo Makedonija se slu~il najgolemiot sram od nejzinoto osamostojuvawe, a pravnata dr`ava, demokratijata, Ustavot i dostoinstvoto na gra|anite na Makedonija se izgazeni. Spored Crvenkovski vrz osnova na dogovorot me|u premierot Qup~o Georgievski i liderot na PDPA-NDP, Arben Xaferi, vo izbira~kite kutii se ufrleni 225.000 glasa~ki liv~iwa za da se falsifikuva pobedata na Boris Trajkovski. Liderot na SDSM istakna deka vo 17-te izborni edinici vo koi e napraven falsifikatot, site ~lenovi na izbira~kite odbori od ovaa partija i kontrolorite i nabquduva~ite bile nasilno odstraneti po {to glasaweto se odvivalo bez nikakva kontrola. Crvenkovski v~era najavi deka }e bidat iskoristeni site pravni mo`nosti za da se ospori regularnosta na izborite, a vo Skopje denes vo 18 ~asot }e bide organiziran golem protesten sobir za da se digne glas protiv izborniot falsifikat i spre~i ru{eweto na dr`avata. Kandidatot na SDSM Tito Petkovski, sino}a isto taka ja potvrdi konstatacijata za o~igleden izboren falsifikat, ocenuvaj}i pritoa deka e moralen pobednik na izborite bidej}i vo vtoriot krug dobil nad 170.000 glasovi pove}e od prviot krug.

MILS VESTI - Skopje, 17 noemvri 1999

Na denot na izborite do Ministerstvoto za vnatre{ni raboti pristignale brojni pismeni prijavi od izborniot {tab na SDSM za neregularnosti i zakani so oru`je vo pove}e izborni edinici, no bez da se poso~i kade toa se odvivalo. Ministerot za vnatre{ni raboti sepak naredil da se prevzemat merki za normalno odvivawe na izborite, iako od izbira~kite odbori nedostasuvale konkretni barawa za intervencija na policijata, se veli vo v~era{noto soop{tenie na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti. Spored soop{tenieto do MVR na denot na izborite izbira~kite odbori i komisii prijavile okolu desetina incidenti, pri {to vo tri slu~ai bilo intervenirano protiv lica koi go onevozmo`uvale prisustvoto na pretstavnikot na SDSM vo izbira~kiot odbor. Isto taka intervenirano e i vo dva slu~ai na fizi~ki napadi vrz nabquduva~i na SDSM od strana na aktivisti na VMRO- DPMNE. Inetrvencija na MVR imalo i poradi agitirawe na izbira~ki mesta vo tri sela, kako i vo nekolku tepa~ki pome|u lica pod dejstvo na alkohol. Po celosnoto ras~istuvawe na prijavenite incidenti, MVR protiv storitelite }e prevzeme soodvetni zakonski merki, se veli vo soop{tenieto.

GLIGOROV PRIMI POZDRAVI OD BIL KLINTON I KRALICATA ELIZABETA VTORA

Pretsedatelot na Makedonija Kiro Gligorov v~era primi pismeni poraki od amerikanskiot pretsedatel Bil Klinton i od britanskata kralica Elizabeta vtora, po povod negovoto zaminuvawe od dol`nosta na 19 ovoj mesec. 'Pred zaminuvaweto od va{ata dol`nost bi sakal da vi izrazam priznanie za va{ite zalo`bi za izminatava istoriska decenija vo Jugoisto~na Evropa. So va{eto hrabro liderstvo Makedonija stana simbol za stabilnost i mir vo regionot. I dvajcata znaeme deka ponatamo{niot razvoj nema sekoga{ da bide lesen, no vie izgradivte cvrsta osnova za Makedonija za da se soo~i so ovie predizvici', se istaknuva vo porakata na Bil Klinton. Evociraj}i prijatni spomeni od poslednata poseta na Makedonija, amerikanskiot pretsedatel na pretsedatelot Gligorov mu posakuva se najdobro vo negovite usilbi, so nade` deka }e imaat mo`nost za povtorna sredba.

Birtanskata kralica Elizabeta vtora vo porakata mu posakuva sre}no penzionirawe na pretsedatelot Gligorov istaknuvaj}i pritoa deka Makedonija i regionot vo celost imaat mnogu ne{ta za {to treba da mu bidat blagodarni na Gligorov. Kralicata Elizabeta vtora isto taka izrazuva uverenost deka naslednicite na Gligorov }e go sledat patot {to toj go trasira, so verba za ponatamo{na uspe{na sorabotka me|u Makedonija i Obedinetoto kralstvo.

MILS VESTI - Skopje, 18 noemvri 1999

Germanija na Makedonija minatata nedela i odobri finansiska pomo{ od 15 milioni marki za realizacija na proektot 'Pridru`ni merki za otvorawe na novi rabotni mesta so podobruvawe na komunalnata infrastruktura vo Makedonija'. Kako {to prenesuva Makedonskoto Radio, osnovni celi na ovoj proekt se namaluvawe na stepenot na nevrabotenosta i podobruvawe na komunalnata infrastruktura, a so toa i podobruvawe na `ivotnata sredina, {to e vo soglasnost so glavnite prioriteti na Vladata na Makedonija. So proektot }e se opfatat 10 op{tini so cel da se anga`iraat zna~itelen broj rabotnici vo realizacijata na komunalnite zafati vo 4 regioni vo dr`avata - predgradijata na Skopje, bitolskiot i polo{kiot region i isto~niot del na Makedonija. Prvata faza od proektot }e zapo~ne da se realizira od prvi januari idnata godina.

MILS VESTI - Skopje, 19 noemvri 1999

Opozicijata v~era povtorno se sobra na gradskot plo{tad vo Skopje za da protestira protiv na~inot na koj zavr{ija izborite za pretsedatel na Republika Makedonija, odnosno kako {to e naglaseno protiv izborniot falsifikat i flagrantnoto kr{ewe na demokratskite principi i na pravnata dr`ava. ^elnicite na SDSM naglasija deka protiv kr{eweto na demokratijata }e se nastapi samo preku demokratski principi. Me|u drugoto be{e poso~eno na izjavite na liderot na DA, Vasil Tupurkovski, liderot na PDP Abdurahman Aliti, kako i skopskiot gradona~alnik Risto Penov, spored koi izborite se neregularni.

Liderot na SDSM, Branko Crvenkovski, v~era izjavi deka so ovoj miting zapo~nuva procesot na urivaweto na aktuelnata vlast, dodavaj}i deka za ova }e bidat koristeni site legalni i demokratski sredstva. Toj gi povika gra|anite da dadat podr{ka za da vlasta se smeni na predvremeni parlamentarni izbori. Liderot na SDSM me|u drugoto i pora~a na demokratska Evropa i demokratskiot svet deka ne treba da go gledaat svojot interes vo Makedonija, tuku da se zalo`at za za~uvuvawe na demokratijata, pravdata i nezavisnosta na dr`avata. Pretsedatelskiot kandidat na SDSM Tito Petkovski vo svojot nastap pred gra|anite oceni deka na vtoriot krug od izborite vo Makedonija se slu~il organiziran kriminal. Toj me|u drugoto potseti i na izjavite na VMRO-DPMNE, spored koi dokolku na izborite pobedil kandidatot na SDSM, vo Makedonija }e se slu~ila gra|anska vojna. Petkovski vo ovoj kontekst ja obvini VMRO-DPMNE, deka tokmu ovaa partija e nositel na idei za vojni i nasilstva, kako na~in za re{avawe na problemite.

TAJVANSKA DONACIJA ZA MODERNIZACIJA NA MAKEDONSKITE @ELEZNICI

Republika Kina - Tajvan }e ja finansira elektrifikacijata na magistralnata `elezni~ka pruga Skopje-Solun na potegot Gevgelija- Idomeni, a }e donira i so dve garnituri na elektromotorni vozovi koi }e soobra}aat na relacijata Skopje-Solun. Ova, kako {to prenesuva 'Ve~er' denovive e dogovoreno me|u pretstavnicite na tajvanskata ambasada vo Skopje i makedonskoto Ministerstvo za razvoj i 'Makedonskite `eleznici'. Vrednosta na proektot za elektrifikacija na potegot Gevgelija-Idomeni e 500.000 dolari, a na dvata elektromotrni voza koi }e slu`at za inter-siti povrzuvaweto me|u Skopje i Solun okolu 3 milioni dolari. Ovie nepovratni sredstva koi se dodeluvaat od Tajvan, kako {to e istaknato na sredbata, se dodeluvaat vo ramkite na potpi{anata spogodba za infrastrukturna pomo{ me|u Makedonija i Tajvan so koja e predvidena nepovratna pomo{ od 10.5 milioni dolari za realizirawe na pove}e proekti vo javniot sektor. Kako {to e najaveno, do po~etokot na naredniot mesec }e bide objaven me|unaroden tender za elektrifikacijata na prugata i za nabavka na dvata voza.

MILS VESTI - Skopje, 23 noemvri 1999

Dr`avnata izborna komisija po ~etiridnevna rabota zav~era nave~er go zavr{i razgleduvaweto na prigovorite podneseni glavno od SDSM za tekot na glasaweto pri {to od vkupno 316 prigovori prifateni se 34, 277 se odbieni kako neosnovani, a 5 prigovori otfrleni. Toa znaci deka vtoriot krug od pretsedatelskite izbori }e se preglasuva vo 34 izborni mesta, {to spored procenkite opfa}a okolu 25.000 glasa~i. Spored DIK najmnogu preglasuvawe }e ima vo izbornata edinica 42 (11 izbira~ki mesta) koja opfa}a eden region na Ki~evo, potoa vo Lipkovo na 7 izbira~ki mesta, vo Studeni~ani na 4 izbira~ki mesta. Od prigovorite koi se re{eni pozitivno 30 se podneseni od strana na izborniot {tab na kandidatot na SDSM Tito Petkovski, dodeka ostanatite se od grupa gra|ani. Od {tabot na SDSM ve}e se najaveni `albi do Vrhovniot sud za odbienite prigovori. Kako {to e poznato SDSM bara{e celosno poni{tuvawe na glasaweto vo 17 izborni edinici, a delumno vo devet izborni edinici.

MILS VESTI - Skopje, 25 noemvri 1999

SDSM v~era pobara poni{tuvawe na glasaweto vo izbornata edinica vo Lipkovo, a do Javnoto obvinitelstvo podnese ~etiri krivi~ni prijavi za nasilstvo i zakani vo vtoriot krug na izborite. Baraweto za poni{tuvawe na glasaweto e pobarano bidej}i vo Lipkovo e utvrden odziv od 112,8 nasto pri {to bile zaokru`eni lica koi navodno glasale iako e doka`ano deka ne im se izdadeni izbira~ki legitmacii, kako i lica za koi e doka`ano deka se vo stranstvo. Ova, spored portparolot na SDSM, Vlado Bu~kovski, e prva od serijata na 250 `albi koi SDSM najavi deka }e gi dostavi do Vrhovniot sud. Posledniot rok za podnesuvawe na `albi do vrhovniot sud inaku istekuva denes, po {to toj vo rok od 48 ~asa treba da se proiznese po `albite.

Krivi~nite prijavi {to SDSM v~era gi podnese do Javnoto obvinitelstvo pak se odnesuvaat na ~etiri nepoznati lica koi kako {to se naveduva dejstvuvale nasilno i so zakani kon ~lenovite na izbira~ki odbori i protiv nabquduva~ite na SDSM. Krivi~nite prijavi nemaat vlijanie na izbornata procedura i ne treba da se ~eka ishodot od nivnoto re{avawe za da se smeta oti izborite se zavr{eni.

SO EGIPET POTPI[ANI SEDUM DOGOVORI ZA SORABOTKA

Makedonskiot {ef na diplomatijata, Aleksandar Dimitrov prestojuva{e denovive vo Egipet kade na sredbite so premierot Atif Abeid, pretsedatelot na Narodnoto sobranie Ahmet Fati Sorur i ministerot za nadvore{ni raboti Amr Musa, razgovara{e za unapreduvawe na odnosite me|u Makedonija i ovaa zemja, posebno vo ekonomskata sfera. Kako {to prenesuva Nova Makedonija, za vreme na posetata me|u Makedonija i Egipet se potpi{ani sedum dogovori za sorabotka - za odbegnuvawe na dvojnoto odano~uvawe, za za{tita od fiskalna evazija po odnos na danokot na dohod i danokot na kapital, za potiknuvawe i za{tita na investiciite, za sorabotka vo borbata protiv kriminalot i za soraboka vo oblasta na kulturata. So ova, e sozdadena prvata poobemna pravna osnova za pointenzivna komunikacija me|u dvete zemji, a vo ovoj kontekst naskoro }e zapo~nat aktivnostite za otvorawe na ambasadi vo Skopje i Kairo, bilo dogovoreno na sredbata me|u ministrite Dimitrov i Musa. Me|u drugoto pri ovaa poseta bilo dogovoreno vo Makedonija naskoro da dojde pogolema grupa egipetski biznismeni, pri {to se predviduva formirawe na Biznis forum.

VO OKTOMVRI INDUSTRISKOTO PROIZVODSTVO POGOLEMO ZA 6,2 NASTO

Industriskoto proizvodstvo vo oktomvri godinava vo odnos na prethodniot mesec e zgolemeno za 6,2 nasto, soop{ti Ministerstvoto za razvoj. Proizvodstvoto e zgolemeno vo 13 industriski granki me|u koi prerabotkata na oboeni metali, proizvodstvo na soobra}ajni sredstva, ko`ni obuvki i galanterija, pijaloci i drugi, soop{ti Ministerstvoto.

MILS VESTI - Skopje, 29 noemvri 1999

Na petti dekemvri godinava okolu 160.000 glasa~i povtorno }e go ostvaruvaat svoeto izbira~ko pravo. Preglasuvawe na vtoriot krug od pretsedatelskite izbori vo Makedonija }e ima vo 23 izborni edinici ili na 230 izbira~ki mesta, be{e soop{teno na v~era{nata sednica na Dr`avnata izborna komisija. Na sednicata inaku e konstatirana sostojbata deka Vrhovniot sud na Makedonija poni{til 199 odluki na DIK, odnosno prifatil isto tolku `albi na SDSM na odlukite na Komisijata, pa zaedno so ve}e prifatenite `albi od strana na DIK (31) preglasuvawe }e ima vo 230 izbira~ki mesta. Vo ovie izbira~ki mesta vo vtoriot krug na glasaweto Trajkovski dobi okolu 145.000 glasa, a Petkovski okolu 5.000. Kako {to e poznato vodstvoto na Trajkovski pred Petkovski po vtoriot krug od izborite iznesuva{e nad 70.000 glasa.

Najgolemi prekr{uvawa na normite vo tekot na glasaweto spored Vrhovniot sud imalo vo zapadna Makedonija. Pritoa najdrasti~ni prekr{uvawa imalo vo izbornata edinica 21 vo Lipkovo kade od vkupno 31 izbira~ko mesto izborite se poni{teni na 28 i vo izbornata edinica 24 vo Stru{ko kade od 26 }e se preglasuva vo 24 izbira~ki mesta. ^lenovite na DIK od SDSM i DA inaku baraa preglasuvaweto da ne se odr`i narednata nedela, tuku toga{ koga }e se razre{at pra{awata so promenata na izbornite komisii i izbira~kite odbori kade se evidentirani najgolemi nepravilnosti, no ova ne be{e prifateno od mnozinstvoto na ~lenovite na DIK.

Na nedelnoto preglasuvawe spored pretsedatelot na DIK Josif Lukovski, nema da prisustvuva nabquduva~kata misija na OBSE, no sepak vo sorabotka so OBSE-administratorot vo Makedonija nekolkumina ambasadori na zapadni zemji }e napravat izve{taj za tekot na preglasuvaweto. Na pra{aweto, kako e mo`no Vrhovniot sud da utvrdi tolku mnogu nepravilnosti na izborite, za razlika od DIK, pretsedatelot na Komisijata Josif Lukovski v~era odgovori deka e o~igledno oti do Vrhovniot sud se podneseni novi dokazi vrz osnova na koi toj se i izjasnil.

MANU SO NOVO RAKOVODSTVO

Makedonskata akademija na naukite i umetnostite na Izbornoto sobranie {to se odr`a minatiot ~etvrtok izbra novo rakovodstvo koe }e ja vodi Akademijata vo narednite ~etiri godini. Na mestoto na dosega{niot pretsedatel Ksente Bogoev e izbran akademikot \or|i Efremov, a za potpretsedatel akademikot \or|i Stardelov. Za sekretar na MANU e imenuvan akademikot Bla`e Ristovski, a za sekretari na oddelni odelenija Milan \ur~inov, Cvetan Grozdanov, Kiril Micevski, Blagoj Popov, Gane Todorovski i Krum Tomovski. Vo biografijata na noviot pretsedatel na MANU, \or|i Efremov, inaku stoi deka zavr{il Veterinaren fakultet vo Zagreb, po {to doktoriral veterinarni nauki, a ostvaril i postdoktorski studii vo Norve{ka i SAD. Toj e profesor na Zemjodelskiot fakultet vo Skopje, rakovoditel na Istra`uva~kiot centar za genetsko in`ewerstvo i biotehnologija pri MANU, a rakovodi i so pove}e istra`uva~ki timovi na Akademijata i Univerzitetot vo Skopje. Po~esen ~len e na pove}e stranski akademii (srpskata, bugarskata i wujor{kata), a poznat e i kako avtor na pove}e od 360 nau~ni trudovi, na tri u~ebnici i devet monografii objaveni na angliski jazik. Za redoven ~len na MANU bil izbran 1963 godina, a vo prvata Vlada na samostojna Makedonija bil minister za nauka.

MILS VESTI - Skopje, 01 dekemvri 1999

Makedonskata Vlada i pretstavnicite na germanskata Banka za obnova v~era potpi{aa Memorandum za razbirawe so koj germanskata Vlada }e obezbedi 16 milioni marki za realizacija na proektot 'Pridru`ni merki za otvorawe na novi rabotni mesta preku aktivnosti za podobruvawe na komunalnata infrastruktura'.

Pri realizacijata na ovoj proekt se planira da bidat privremeno vraboteni okolu 7.000 gra|ani, a prednost }e imaat socijalno-zagrozenite lica, onie koi nikoga{ ne bile vraboteni, kako i semejstvata vo koi pove}e ~lenovi nemaat rabota. Ovie privremeno vraboteni lica }e bidat anga`irani vo ras~istuvaweto na divi deponii, ureduvaweto na zeleni povr{ini, rekonstrukcijata na lokalnite pati{ta, podobruvawe na lokalnata infrastruktura kako {to se vodovodite, kanalizacijata i sli~no. Platata za rabonicite koi }e u~estvuvaat vo ovie proekti }e iznesuva od 200 do 300 marki, a tie pritoa }e bidat zdravstveno osigurani. Celta na proektot koj treba da zapo~ne od april idnata godina e da se ubla`i siromatijata vo zemjava, a vo isto vreme ja potpomogne infrastrukturata tamu kade {to e neophodno. Kako {to e najaveno, dokolku se oceni deka proektot e uspe{en, germanskata Vlada }e prodol`i so vakvi akcii.