INTERVJU NA TODOR PETROV ZA VE^ER

22 i 23 Juli, 2000

Kolku Svetskiot Makedonski Kongres vo izminatiot period ja opravda svojata misija? Vo ovoj kontekst, vo koj domen ili konkretno na koi problemi i pra{awa vo istiot toj period najmnogu se eksponira{e so {to go svrti vnimanieto na javnosta?

Todor Petrov: Svetskiot Makedonski Kongres e prva i edinstvena me|unarodna nevladina, nepartiska i neprofitna organizacija koga i da e formirana vo istorijata na makedonskiot narod koja pretstavuva neformalen Svetski Parlament na Makedoncite od site delovi na Makedonija vo celiot svet. Misijata na SMK e, pred s#, blagorodna i patriotska. Imaj}i predvid deka sekoja blagorodna rabota e neblagodarna, ne o~ekuvavme nitu o~ekuvame ekskluzivni rezultati preku no}. SMK, vsu{nost, ne e manifestacija, tuku kontinuiran dolgoro~en proces na koj vlijaat golem broj poedinci, grupi, dvi`ewa, nastani, interesi, dr`avi, razuznava~ki slu`bi, me|unarodni procesi... Na{a osnovna cel vo po~etok be{e da go podigneme nivoto na svesta kaj Makedoncite vo site delovi na Makedonija i vo celiot svet, deka makedonskoto pra{awe na Balkanot ne mo`e da se re{ava i tretira parcijalno, separatno, tuku integralno, da ja nametneme svesta od potrebata za pomiruvawe i obedinuvawe vo edna edinstvena me|unarodna organizacija preku koja }e se artikuliraat interesite na Makedoncite nezavisno od nivnata politi~ka pripadnost, versko uveruvawe, socijalno poteklo, op{testvena polo`ba i dr`avjanstvo koe go poseduvaat, kako na nacinalno nivo pred domicilnite vlasti vo zemjite kade {to Makedoncite `iveat, rabotat, prestojuvaat, u~at, studiraat, taka i na me|unarodno nivo pred me|unarodnite organizacii koi gi tretiraat ~ovekovite prava i slobodi. Vo ovoj pogled, SMK taa svoja misija ja opravda. Se razbira, prestojat u{te mnogu zada~I, zatoa {to osvojuvaweto na pravata e dinami~en proces, edna{ steknatite prava treba postojano da se unapreduvaat, da se povtoruvaat, bidej}i prava koi ne se znaat ili zaboravaat, isto kako i da ne postojat.

SMK svoeto vozobnovuvawe go do`ivea na blokadite na makedonsko-gr~kata granica, animiraj}i go pra{aweto za slobodata na dvi`eweto, ukinuvaweto na vizite so ju`niot sosed Grcija, zaradi sloboden protok na lu|e idei i kapital i animiraweto na doma{nata i me|unarodnata javnost za polo`bata i pravata na Makedoncite vo Egejskiot del na Makedonija. Intenzivna sorabotka imavme so makedonskite organizacii i OMO ILINDEN vo Pirinskiot del na Makedonija. Uka`avme na polo`bata i pravata na okolu 700.000 Makedonci vo Albanija. Ja probudivme letargijata kaj instituciite na vlasta i po{irokata javnost za polo`bata i pravata na okolu 180.000 Makedonci od islamska veroispoved vo Republika Makedonija koi se neraskinliv i neotu|iv del od makedonskiot narod. Ja animiravme doma{nata javnost so polo`bata i pravata na okolu 100.000 Makedonci od islamska veroispoved Torbe{ite i Gorancite vo oblasta Gora na Kosovo. Pravime napori za organizirawe na okolu 3.000.000 etni~ki Makedonci vo Republika Turcija. Formiravme {iroka mre`a na kancelarii za vrski na SMK vo Avstralija, Nov Zeland, SAD, Kanada, Isto~na i Zapadna Evropa, na Balkanot. Prezemame seriozni merki sekoga{ da intervenirame vo javnite mediumi za povredata na ~ovekovite prava i slobodi na Makedoncite vo celiot svet. Formirame makedonski dru{tva i klubovi sekade vo svetot kade {to `iveat Makedonci (Belgija, Holandija, Germanija, Francija, Italija, Turcija, Avstralija, SAD, Kanada…). Vo Republika Makedonija logisti~ki go pomognavme formiraweto na Studentskoto dru{tvo na Makedoncite od Albanija, Studentskoto dru{tvo na Makedoncite od Bugarija, Goranskoto dru{tvo, Dru{tvoto na Makedoncite od Albanija, silno go poddr`uvame Sojuzot na Makedoncite so islamska religija. Organiziravme Konferencija za pomiruvawe i obedinuvawe vo edinstvena Makedonska Pravoslavna Eparhija za Avstralija. Formiravme Svetski Makedonski Mladinski Kongres so cel formirawe {iroka mre`a na makedonski mladinski, u~eni~ki i studentski organizacii vo celiot svet. Vo zavr{na faza e ~lenstvoto na SMK vo Obedinetite Nacii… I u{te mnogu mnogu drugi aktivnosti ~ij broj e neiscrpliv.

Koi se celite na sega{noto sobirawe, osven se razbira odbele`uvaweto na desettgodi{niot jubilej na Generalnoto Sobranie na SMK?

Todor Petrov: SMK sekoja godina odr`uva generalni sobranija, po pravilo, vo prvata sabota vo mesec avgust vo Makedonija, na koi pravo da prisustvuvaat imaat pretstavnici na site makedonski organizacii od site delovi na Makedonija vo celiot svet, ~lenki na SMK. Pokraj odr`uvaweto na sobranija na Makedonskiot Kongres za Evropa, Amerika, Avstralija i vo Makedonija. Na ovie generalni sobranija se animiraat temi i pra{awa od polo`bata i pravata na Makedoncite vo celiot svet i za{titata i afirmacijata na makedonskiot etni~ki, jazi~en, kulturen, verski, istoriski i dr`aven identitet, kontinuitet, nasledstvo, prostor i entitet. Ova Mileniumsko Desetto jubilejno Generalno Sobranie, {to }e se odr`i na 5 avgust vo Hotel “Aleksandar Palas” vo Skopje so po~etok vo 10.00 ~asot, treba da go izvr{i izborot na telata na SMK za naredniot mandaten period, da usvoi Izve{taj i Programa za rabota i da donese pove}e rezolucii za aktuelni pra{awa od za{titata na makedonskiot identitet. Na 6 avgust SMK odr`uva Sve~ena akademija so sve~ena ve~era vo Aleksandar Palas (informacii na 070 27 28 37) na koja }e se odbele`at dva mnogu zna~ajni jubileja, 101 godi{ninata od formiraweto na Makedonskiot Kongres na 12 januari 1899 godina vo {vajcarskiot grad @eneva i 10 godi{ninata od vozobnovuvaweto na Svetskiot Makedonski Kongres na 16 juni 1990 vo makedonskiot grad Gevgelija.

Dejstvuvaweto na SMK se ~ini e najprisutno i dava uspe{ni rezultati i efekti vo prekuokeanskite zemji kade {to `iveat Makedoncite, kade {to se prisutni odredeni seriozni problemi, po s# izgleda so vreme nerazre{eni. Toa go potvrduvaat i rezoluciite i stavovite na primer na Semakedonskiot sobir vo Sidnej. Na {to se dol`i seto ova?

Todor Petrov: Ne mo`e da o~ekuvate odgovornost od maloumno dete koe nekoj go sednal vo atomska centrala, a toa pritiskaj}i nekoe kop~e predizvikalo nuklearna havarija. Ne mo`e da re{avate problemi ako nemate podgotveno i izgradeno kadri koi tie problemi stru~no gi razbiraat, znaat da gi re{avaat, vo konkretniov slu~aj gi poznavaat odnosite i sostojbite me|u Makedoncite vo svetot. Na Makedoncite vo svetot preku glava im e od emisari koi sozdavaat u{te pove}e zbrki, a od neznaewe ili namerno nanesuvaat u{te pogolemi {teti, konflikti i podelbi otkolku {to pomiruvaat i obedinuvaat. Zatoa i odlukite na javnoto sobranie na Makedonskata zaednica od Sidnej, odr`ano na 14 juli 2000 godina vo organizacija na Sovetot na Makedonskata zaednica od Sidnej, pove}e se reakcija na edna nerazumna politika {to ostava i ostavi konflikti, raskoli, omrazi, nedoverba, “bratoubistvena vojna”. Mo`ete li da zamislite kolku ubavo se ~ustvuval imperatorot Neron koga sakal da go gleda Rim kako gori? Ako mo`e{e Papata da sedne so sopstveniot atentator davaj}i mu pro{ka za deloto {to go storil, kade e goleminata na eden arhierej da podade raka na pro{ka, pomiruvawe i obedinuvawe?… Apsolutizmot za `al nema granici, no ostava pusto{… I na toa mora da mu se stavi kraj. Tuka SMK e nepokolebliv vo reagiraweto i odnesuvaweto zaradi harmonija i edinstvo vo makedonskite zaednici vo celiot svet.

Koi se osnovnite karakteristiki na sega{niot aktuelen mig na iseleni{tvoto?

Todor Petrov: Makedonija ne uspea kako dr`ava da izgradi nacionalna strategija sprema Makedoncite vo svetot. Posebno {to deluvaweto me|u Makedoncite vo svetot za poslednive 50 godini vo osnova ima{e za cel subverzija i razuznavawe pod mototo: razdeli pa vladej. Koga velam Makedonija mislam na koja i da e Vlada na dr`avata Makedonija. Od 1945 do 1990 godina samo od Vardarskiot del na Makedonija, vo postojnite granici na Republika Makedonija iseleni se okolu 500.000 Makedonci. Od 1990 do denes toj bran na iseluvawe od Makedonija prodol`uva permanentno. Iseleni se dopolnitelno u{te okolu 50.000 mladi i mladi bra~ni dvojki, prete`no visokostru~ni kadri. Na nivno mesto za poslednite 50 godini od Kosovo i od Albanija doseleni se okolu 300.000 Albanci. Seto toa vlijae krajno negativno vrz etni~kata struktura na naselenieto vo zemjata i za kvalitetot na odnosite, vnatre{nata stabilnost i teritorijalniot integritet na Makedonija. Nie imame mehanizmi za sozdavawe uramnote`eni balansi me|u Makedonija i nejzinite sosedi, me|utoa s# pove}e e o~igledno deka nema volja i sluh za toa. Razmisluva li nekoj vo Makedonija {to posle otkoga s# }e se isprivatizira i doispokradi? [to toga{? So kogo i za kade? Za `al, nikoj ne vodi smetka…

Me|u iselenicite vo Avstralija dolgo vreme postoe{e podelba i problemi so crkovnite op{tini. Kako sega stojat rabotite?

Todor Petrov: Problemite vo Avstralija ne se vnatre{no crkovno pra{awe na Svetiot Arhierejski Sinod na MPC, ili samo na eden ~ovek - nadle`niot arhierej na MPC - mitropolitot Avstraliski. Zatoa {to makedonskite pravoslavni crkovni op{tini nadvor od teritorijata na Republika Makedonija ne se obi~ni crkvi, tuku po{iroki op{testveni organizacii vo koi me|u drugoto makedonskite zaednici gi zadovoluvaat i crkovnite potrebi. S# dodeka toa ne se sfati, a o~igledno nekoj ne saka toa da go sfati, s# dotoga{ tamu }e ima problemi. Ne oti nema poedinci zainteresirani za neodano~eni profiti, kako od redot na mirskite lica, taka i od redot na sve{tenicite. Za `al, problemite vo Avstralija se generiraat ottuka, od Makedonija. So doa|aweto na g. Petar za nadle`en mitropolit otvoreni se pove}e sudski procesi so cel imotite na makedonskite pravoslavni crkovni op{tini da se prenesat kako sopstvenost na MPC. I s# bi bilo vo red, dokolku ne se apstrahira faktot deka vo Crkvata ima edinstvo na zakonodavnata, izvr{nata i sudskata vlast vo liceto na arhierejot, {to ne e vo soglasnost so demokratskite tradicii na avstraliskoto i civilnoto op{testvo. A, koga arhierejot }e po~ne da raspu{ta crkovni upravi, da anatemisuva ~lenski sobranija, da formira paraleleni crkovni op{tini za da dominira vo eparhiskoto sobranie so “svoi” poslu{nici, s# stanuva pojasno. MPC od Makedoncite vo Avstralija ne mo`e da sozdava mona{ki zaednici i da o~ekuva tie taka i da se odnesuvaat. No, fakt e deka MPC od tie lu|e i zaednici dobiva ogromni finansii. Drugo e pra{aweto kolku nadle`niot arhierej, nezavisno koj i da e, dava ot~et za finansiskoto rabotewe, dali gi prika`uva knigite na uvid pred nadle`nite tela na MPC, Eparhijata i MPCO-i. Za `al, potro{eni se milionski sumi pred avstraliskite sudovi, prakti~no izbrkani se Makedoncite od egejskiot del na Makedonija od MPCO-i, golem del od niv povrateni se nazad vo gr~kite pravoslavni crkvi, pokrenati se stotici privatni gra|anski tu`bi me|u Makedoncite vernici vo MPC, nanesena e ogromna {teta na ugledot i edinstvoto vo makedonskata zaednica vo Avstralija i nikoj za toa ne poveduva smetka. Toa e neviden skandal i krajno neodgovorno odnesuvawe. Kade e tuka pro{kata, pomiruvaweto, odgovornosta, gri`ata za Makedoncite vo svetot?

SMK 1998 godina isprati delegacija vo Avstralija predvodena od pretsedatelot na SMK, koja po trimese~en prestoj na 19 juni 1998 godina svika Konferencija za pomiruvawe i obedinuvawe vo edinstvena Makedonska Pravoslavna Eparhija za Avstralija. Ponudivme platforma od nekolku dokumenti na 450 stranici za re{avawe na site natrupani problemi vo MPE za Avstralija: nov ednoobrazen Ustav na MPCO-i, nov Ustav na MPE za Avstralija, Spogodba za pomiruvawe i obedinuvawe, Pravila za rabota na Konferencijata za pomiruvawe i obedinuvawe kako ad hok vremeno telo za pregovori so cel postignuvawe pomiruvawe i obedinuvawe i edinstvena Makedonska Pravoslavna Eporhija za Avstralija, me|utoa nadle`nite dr`avni i crkovni organi s# u{te mol~at.

Denes, najverojatno e, deka makedonskite pravoslavni crkovni op{tini zaradi site ovie sostojbi se prinudeni da registriraat posebna Makedonska Pravoslavna Crkva vo Avstralija kako poseben praven subjekt otrgnuvaj}i se od jurisdikcijata na MPC, {to e stra{en udar za raskol vo MPC no, zaradi indiferentnosta na visokiot crkoven klir.

SMK s# u{te veruva deka ima nade` za nadminuvawe na natrupanite problemi. Samo treba SAS na MPC da prifati pregovori na posebna Konferencija za pomiruvawe i obedinuvawe. SMK ve}e ponudi platforma kako realna ramka po koja mo`e da se povede razgovor za kone~en dogovor. I nie povtorno velime, nezavisno od li~nite diskreditacii stoime na raspolagawe da gi stavime na{ite uslugi na dobra volja, kone~no i definitivno, edna{ zasekogas{ da se razre{at natrupanite problemi i postigne mir i harmonija vo makedonskata zaednica na Avstralija. Toa }e bide sekako prifateno i od avstraliskite vlasti, bidej}i stanuva zbor za nivni avstraliski dr`avjani iako so makedonsko poteklo i }e vnese mir vo ovaa etni~ka zaednica, edna od najgolemite vo avstraliskoto op{testvo.

So ukinuvaweto na Maticata na iselenicite i po najavite za ukinuvaweto na Ministerstvoto za iseleni{tvo se zalo`ivte za ozakonuvawe na gri`ata za iseleni{tvoto, odnosno da se prenese del od nivnite ingerencii vrz SMK. Za {to konkretno stanuva zbor i dali Kongresot mo`e i kako bi ja vodel taa gri`a?

Todor Petrov: SMK predlo`i Zakon za Svetskiot Makedonski Kongres so koj bara Sobranieto da donese Zakon so koj od dr`avata }e se prenesat del od javnite ovlastuvawa za gri`ata za polo`bata i pravata na Makedoncite vo svetot na SMK. SMK nema nikakva namera da go rehabilitira Ministerstvoto za iseleni{tvo, koga e pove}e od jasno deka so najnovite reformi na Vladata i organite na upravata toa definitivno se ukina.

SMK ne se zalaga nitu za vozobnovuvawe na Maticata na iselenicite ~ij imot, sredstva, oprema i arhiva gi prezede Ministerstvoto za iseleni{tvo koe sega e ukinato, zatoa {to i nejzinata rabota za vreme na postoeweto ne be{e uredena so Zakon.

No, SMK strate{ki e preokupiran so dolgoro~no re{avawe na edna mnogu va`na funkcija na Makedonskata dr`ava: gri`ata za polo`bata i pravata na Makedoncite vo site delovi na Makedonija i vo celiot svet.

Nie samo ja aktuelizirame inicijativata: gri`ata za polo`bata i pravata na Makedoncite vo svetot da ja predvodi SMK, kako edinstvena me|unarodna nevladina, nepartiska i neprofitna organizacija koja ima strukturi, ~lenki i kancelarii za vrski vo zemjite kade {to `iveat Makedonci i etni~ki zaednici na Makedoncite po poteklo od site delovi na Makedonija vo celiot svet. Kakvi }e bidat nadle`nostite i vlijanieto na novoformiranata Agencija za iseleni{tvo, ostanuva da se vidi, me|utoa fakt e deka so stari i iscrpeni kadri ne se gradat novi odnosi i ne se vra}a izgubenata doverba.

Pritoa, mora da se ima vo predvid faktot deka SMK: izgradi reputacija i se zdobi so aftoritet me|u Makedoncite i makedonskite zaednici po poteklo od site delovi na Makedonija vo celiot svet; ima ogromno poznavawe na sostojbite vo makedonskite etni~ki zaednici vo svetot; pretstavuva mnogu va`en faktor za celata makedonska emigracija i Makedoncite vo svetot od site delovi na Makedonija; stekna me|unaroden kredibilitet me|u nevladinite organizacii i civilnite dru{tva; e prva i edinstvena me|unarodna nevladina, nepartiska i neprofitna organizacija za gri`a za polo`bata i pravata na Makedoncite vo site delovi na Makedonija i vo celiot svet; ima priznat status na me|unarodna nevladina organizacija vo soglasnost so Evropskata Konvencija za priznavawe na statusot na pravno lice na me|unarodnite nevladini organizacii na Sovetot na Evropa, donesena vo Strazbur na 24 april 1996 godina, a ratifikuvana od Republika Makedonija na sednica na Sobranieto na Republika Makedonija na 8 juni 2000 godina (“Slu`ben vesnik na Republika Makedonija” broj 48/2000), i raspolaga so soodveten kadrovski i stru~en kapacitet i potencijal za profesionalno izvr{uvawe na obvrskite za gri`ata za polo`bata i pravata na Makedoncite vo svetot. Ne mo`e da se zanemari i istoriskiot fakt deka Makedonskiot Kongres e formiran na 12 januari 1899 godina vo @eneva, [vajcarija, a vozobnoven vo Svetskiot Makedonski Kongres na 16 juni, odnosno na 15 septemvri 1990 godina vo Gevgelija, Republika Makedonija.

Reagirate za iselenicite, reagiravte i za @upa?

Todor Pertov: Makedoncite od islamska veroispoved se neraskinliv i neotu|iv del od makedonskiot narod. A, stanuva zbor za okolu 180.000 Makedonci od islamska veroispoved, prete`no vo Zapadniot del na Makedonija. Za `al, poslednata vozobnovena Makedonska dr`ava na ovoj neraskinliv del od makedonskiot narod ne posveti dovolno vnimanie vo izminatite pedeset godini, prepu{taj}i go na tivka denacionalizacija i asimilacija preku albanizacija i politizacija na Islamot i na migracija vo Turcija i svetot. So ovie lu|e po~naa da si poigruvaat razni me{etari na politi~kite partii na Albancite i Turcite vo Makedonija so cel albanizirawe i potur~uvawe. Odlukata na Ustavniot sud na Makedonija (po inicijativa na SMK, Sojuzot na Makedoncite od islamska veroispoved i Ligata za demokratija) za ukinuvawe na zaklu~okot na Vladata i re{enieto na ministerot za obrazovanie so koi se vovede nastava na turski jazik za u~enicite Makedonci vo Osnovnoto u~ili{te “Mo{a Pijade” vo Centar @upa, a koja e kone~na i izvr{na, otstrani edna istoriska anahrona nepravda sprema Makedoncite od islamska veroispoved i go podigna stepenot na odgovornosta na op{testvoto i na instituciite na sistemot za ovoj neraskinliv i neotu|iv del od makedonskiot narod. Zatoa, SMK, vo imeto na Makedoncite od site delovi na Makedonija vo celiot svet, im upatuva dlaboko izvinuvawe na Makedoncite od islamska veroispoved za site dosega storeni op{testveni i istoriski nepravdi i podava raka na pomiruvawe i obedinuvawe me|u Makedoncite hristijani i Makedoncite muslimani zaradi zaedni~ka bratska borba vo za{titata i afirmacijata na makedonskiot etni~ki, jazi~en, kulturen, verski, istoriski i dr`aven identitet, kontinuitet, nasledstvo, prostor i entitet.

Pritoa, SMK upatuva malo potsetuvawe, deka Islamot ne e turska vera, a muslimanite gi ima od site rasi i narodi na site meridijani na zemjinata topka, isto kako i hristijanite. Musliman ne zna~i Tur~in ili Albanec, a Makedonec ne zna~i kaurin odnosno hristijanin. I Albancite i Turcite se i muslimani i hristijani, isto kako i Makedoncite. SMK od Ministerstvoto za obrazovanie bara soodvetno da postapi i vo osnovnite u~ili{ta vo Ba~i{ta i Mal~i{ta kade na decata na Makedonci od islamska veroispoved im se izveduva nastava na albanski jazik, koj u~enicite nitu go zboruvaat nitu go razbiraat, zaradi {to voop{to i ne sledat nastava nitu se obrazuvaat. Istoto se odnesuva i za decata na Makedoncite od islamska veroispoved od Dolno Koli~ani na koi nastavata im se izveduva na turski jazik koj voop{to ne go razbiraat i ne go zboruvaat, isto kako i nivnite roditeli.

Inaku, ne e nikakva tajna deka propagandnite ma{inerii na sosednite centrali, n# pravele, i den denes, vo kontinuiranite procesi na antimakedonizam i negacija na makedonskata samobitnost, n# pravat: Makedoncite hristijani za Bugari, Grci i Srbi, a Makedoncite muslimani za Albanci i Turci, kako smisleno i dolgoro~no scenario za odnaroduvawe i definitivno zatvorawe na makedonskoto pra{awe na Balkanot. Se nadevame deka toa scenario }e im ostane kako ko{mar na edna neiz`iveana romansa, protiv {to SMK beskompromisno i so site demokratski sredstva }e se sprotistavi.

Sega najavuvate reakcii i za Makedoncite od Gora. Kolku ste zapoznati so nivnata sega{na pozicija i {to mislite {to konretno treba da se prezeme?

Todor Petrov: SMK isprati delegacija vo oblasta Gora na 4 i 5 april 2000 godina za da gi sogleda polo`bata i pravata i slobodite na Makedoncite od islamska veroispoved, poznati kako Goranci zaradi oblasta Gora koja ja naseluvaat, a koi `iveat na trome|ieto na [ar planina me|u Makedonija, Jugoslavija i Albanija. Imeno, 10 sela so gradot Kuks se nao|aat vo Albanija, 20 sela so gradot Draga{ se nao|aat na Kosovo i dve sela se nao|aat vo Makedonija. Istorijata i sudbinata si poigrala so ovie lu|e, u{te pove}e neodgovornosta na nekoi funkcioneri na Makedonija koi svoevremeno si ja kr~mele makedonskata zemja kako na tatko im nasledstvoto i tie ostanale pod jurisdikcija na Srbija na Kosovo, iako do {eesettite godini bile del od Makedonija. SMK oficijalno pobara na pregovorite vo makedonsko-jugoslovenskata me{ovita me|udr`avnata komisija za obele`uvawe na grani~nata linija, Makedonija da pobara kon nejzinata teritorija da se pripoi oblasta Gora so svoite 400 km2 i okolu 16.000 avtohtoni etni~ki Makedonci koi zboruvaat ~ist makedonski jazik, ili vo krajna linija da se pobara specijalen status za Gora {to podrazbira, poseben re`im na malograni~en promet, specijalni propusnici za vlez vo Makedonija, dvojno dr`avjanstvo za Gorancite, i makedonsko i jugoslovenskoto koe go poseduvaat sega, Makedonskata vlada da ja organizira nastavata na makedonski jazik vo 20-te osnovni u~ili{ta i vo gimnazijata vo Draga{ i bezuslovno i into otvorawe na grani~niot premin Strezimir-Restelica koj s# do raspa|aweto na porane{na SFRJ funkcionira{e kako lokalen pat po koj Gorancite pazarea na pazarite vo Gostivar i Tetovo preku Mavrovo. Nie od Vladata na Makedonija barame da ne gi tretira Makedoncite od Gora za stranci vo sopstvenata mati~na dr`ava, i nim, doseleni od kosovskata kriza vo Makeodnija, kako i na onie koi vo Makedonija (okolu 800 familii, prete`no zanaet~ii, burekxii, slatkari, trgovci, kebapxii) `iveat 20, 30, pa duri i 50 godini, bezuslovno da im izdade makedonsko dr`avjanstvo. Vo sprotivno, }e bideme nemi svedoci i }e asistirame vo tivkata asimilacija i etnocit na okolu 100.000 Makedonci od islamska veroispoved niz celo Kosovo, a prete`no vo: Gora, Prizrenska @upa, Prizren, \akovica, Orahovec, Istok, Pe}, Vitomirica, Pri{tina, Kosovska Mitrovica, Gnilawe itn. Ovie merki Vladata mora da gi prezeme into!

Da se vratime na po~etokot. Se o~ekuva SMK da donese pove}e rezolucii za donesuvawe Zakon za SMK, zakon za MPC, zakon za grb na R. Makedonija, Zakon za zname, za emigracijata od Makedonija?

Todor Petrov: SMK ima za cel razvoj na demokratijata i unapreduvawe na ~ovekovite i gra|anskite prava i slobodi. Ottuka, poveduvame brojni incijativi koi gi dostavuvame do nadle`nite predlaga~i na zakoni. Do Sobranieto ve}e predlo`ivme Zakon za Makedonskata Pravoslavna Crkva, Zakon za Svetskiot Makedonski Kongres, a vo podgotovka e Zakon za grb na Republika Makedonija i Zakon za zname na Republika Makedonija. Za ovie predlozi }e povedeme postapka na sobirawe 10.000 potpisi i kako ovlasteni predlaga~i }e gi vneseme vo parlamentarna procedura, dokolku ne gi prifati nekoj od ostanatite ovlasteni predlaga~i, barem eden pratenik ili Vladata. Vo rezolucijata za emigracijata od Makedonija sakame da apelirame do site politi~ki subjekti vo Makedonija i instituciite na vlasta za tivkoto etni~ko ~istewe na Makedonija, imaj}i predvid deka procesot na emigriraweto od zemjata vo zapadno-evropskite i prekuokeanskite zemji ne e prekinat ili namalen tuku intenziviran, a na {to vlijae ekonomskata sostojba i razvojot na demokratijata, pravata i slobodite vo Makedonija. A, stanuva zbor za, pred s#, mladi visoko-stru~ni kadri.

Vnimanie predizvikuva i donesuvaweto na posebna Deklaracija za MPO i predlog-Dogovorot za pomiruvawe i obedinuvawe me|u SMK i MPO?

Todor Petrov: Smetame deka se ispolneti site preduslovi za celosno duhovno, kulturno i ekonomsko obedinuvawe na Makedoncite od site delovi na Makedonija vo celiot svet, nezavisno od nivnata politi~ka pripadnost, versko uveruvawe, socijalno poteklo, op{testvena polo`ba i dr`avjanstvo. Makedonskata patriotska organizacija ili MPO e edna od mnogute makedonski organizacii, formirana vo 1922 godina vo SAD od del od Makedoncite vo SAD, prete`no od Egejskiot del na Makedonija, so cel osloboduvawe na Makedonija kako nezavisna dr`ava vo nejzinite istoriski i geografski granici so sloganot “Makedonija na Makedoncite”. Ovie Makedonci, vo vremeto koga se doselile vo SAD, od 1900 do 1958 godina izgradile okolu triesetina crkvi registrirani kako makedono-bugarski crkvi, stavaj}i gi pod jurisdikcija na Bugarskata Pravoslavna Crkva, a imaj}i predvid deka samostojna Makedonska Pravoslavna Crkva se vozobnovi duri vo 1958, odnosno 1967 godina. Se razbira i vozobnovuvaweto na Makedonskata dr`ava vo 1944 godina vo ramkite na porane{na SFRJ dopolnitelno vlijae{e, me|u ovaa emigracija da se pojavi vlijanieto na bugarskata golemodr`avna propaganda. Sepak nesomnen fakt e deka stanuva zbor za etni~ki Makedonci nezavisno od deklaracijata na poedinci i opredeleno mnozinstvo vo telata na MPO deka Makedoncite po poteklo se Bugari. Del od taa emigracija od Egejskiot del na Makedonija do denes ostana vo organizacijata PAN MAKEDONIKI, pa tie, crkvite koi gi gradea gi stavaa pod jurisdikcija na Gr~kata Pravoslavna Crkva.

Za nas pomiruvaweto ne e redefinirawe ili problematizirawe na makedonskiot etnitet i identitet, tuku obedinuvawe na Makedoncite od site delovi na Makedonija vo celiot svet. Golem del od Makedoncite i organizaciite ~lenki na SMK od SAD i Kanada pobaraa SMK da go definira svojot stav kon MPO i nie toa go storivme. Izgotvivme Deklaracija i predlog-Dogovor. Vo predlog-dogovorot nie barame MPO so posebna Rezolucija da ja deklarira posebnosta na makedonskiot etnitet, toa da go sanckionira vo svojot Statut, makedonskiot jazik pokraj angliskiot da go prifati za oficijalen jazik vo svoeto glasilo “Makedonska tribuna”, da obezbedi statutarni i zakonski sankcii za preimenuvwe na makedono-bugrskite crkvi vo koi se crkvuvaat Makedonci ~lenovi na MPO vo makedonski pravoslavni crkvi i da gi stavi pod jurisdikcija na MPC, i makedonskite patriotski organizacii da donesat odluki za pristapuvawe vo SMK i organizaciski da se obedinat vo SMK za Amerika.

Ova e na{ predlog, nie na 5 avgust treba da go oficijalizirame, a kakvi }e bidat reakciite od drugata strana }e poka`e vremeto. Vo sekoj slu~aj na{ata pozicija e jasna i za o~ekuvawe e da ima pozitivni odglasi vo toj pravec.

Koi se preokupaciite na SMK vo idnina?

Todor Petrov: Osnovna zada~a ni e vospostavuvawe mre`a na SMK vo Republika Makedonija. Do krajot na 2001 godina vo sekoe naseleno mesto da imame barem eden koordinator za vrski, a najmalku pet ~lenovi na SMK, odnosno makedonsko dru{tvo ili klub na SMK vo sekoe naseleno mesto, oformuvawe kancelarii za vrski na SMK, Makedonska zaednica vo sekoja op{tina i konstituirawe na Makedonskiot Kongres vo Republikata. Takvata mre`a treba da ja instalirame vo site zemji na Balkanot kade {to `iveat Makedoncite na svoite avtohtoni etni~ki prostori. Ni prestoi rekonstituiraweto na SMK vo SAD i Kanada i vo Avstralija i Nov Zeland, kako i soodvetno rehabilitirawe na SMK i makedonskite zaednici vo Evropa. Glavnata logistika na SMK e svrtena kon maksimalno asocirawe na Makedoncite vo zemjite kade {to `iveat, preku nevladino i politi~ko organizirawe zaradi involvirawe vo instituciite na sistemot kade {to edinstveno mo`e i treba da se animiraat pra{awata za polo`bata, pravata i slobodite na Makedoncite vo ovie zemji i da se obezbedat soodvetni mehanizmi za nivno re{avawe. Sekako nezanemarliva e 2001 godina koga se sproveduva popisot na naselenieto. Za nas biten, za da mo`eme da isprovocirame uslovi za posebna popisna grafa Makedonec, i vo Albanija, i vo Bugarija, i vo Srbija, i vo Grcija.

Bevte eden od najpoznatite “de`urni” pratenici vo Sobranieto na Makedonija 1990-1994 godina. Ve vikaa ~ovek-amandman. Dali i kolku vi nedostasuva parlamentarnata govornica. ^uvstvuvate li praznina i kade i vo {to ja barate zamenata?

Todor Petrov: Parlamentarnata govornica za nekoi e terapija za frustracii, za drugi dijagnoza za bolni ambicii no, taa e pred se, osnoven instrument na edna mnogu odgovorna profesija. Rabota na pratenikot e da usvojuva zakoni po predlog na ovlastenite predlaga~i Vladata, pratenik ili 10.000 gra|ani, da predlaga zakoni i da predlaga izmenuvawa i dopolnuvawa na od drug ovlasten predlaga~ predlo`eni zakoni. Predlogot za izmenuvawe ili dopolnuvawe na zakon se narekuva amandman. Jas samo profesionalno i odgovorno si ja vr{ev svojata rabota. Ne bev del od mehanizmot na ne~ija glasa~ka ma{inerija. Vpro~em, postoi strogo propi{ana parlamentarna tehnika i procedura na pi{uvawe na zakoni i vo toa navlegov profesionalno. Ni{to pove}e od toa. I toga{ bev pretsedatel na SMK i sega sum aktivno vklu~en vo nego. Se kandidirav i na parlamentarnite izbori vo 1994 godina i vo 1998 godina, me|utoa narodot gi dobi onie za koi glasa{e i 1994 i 1998 godina. Doa|aat naredni parlamentarni izbori pa, zdravje. Sekako imam ambicii za pratenik vo Sobranieto na Makedonija za{to samo na toj na~in mojot intelektualen kapacitet mo`e da se efektuira vo interes na gra|anite i makedonskiot narod. Da veruvame deka gra|anite od sekoi izbori do naredni izbori gi u~at pravilata na demokratijata i eden den }e znaat da gi prepoznavaat kandidatite za pratenici. Vo sprotivno sekoga{ }e dobivaat vlast takva kakva {to i zaslu`uvat.