MAKEDONSKI PRAZNICI

Vo Ta{maruni{ta - na Ilinden

        - Vo denovite pred Ilinden, so decenii seloto se podgotvuva za golemiot praznik, za sredbite so site {to go napu{tija

Gore na ridot Ta{maruni{ta se vgnezdilo vo karpite. Ku}i na kamenot, so ~ardaci, so dvorovi, stara makedonska arhitektura, a kraj niv-murenki!
Crni stoletni murenki. Kojznae od koga, dolgi korewa,
isprepleteni, uspeaja da opstojat vo vremeto. Kako
lu|eto! [to ne do`iveale, {to ne videle, {to ne
po~uvstvuvale - vojni, barut, ubistva, ma~ewa...
Selidbi, patuvawa, zaminuvawa, opusto{uvawe na
du{ata pe~albarska. Eh, toa vreme, prokleto da bide:
dojde, se ra{iri, podzastana, zede s# {to mo`e{e da
zeme i zamina. Kako vior!
Ostavi tragi: onde be{e gorna maala. Ima{e
dvaesettina ku}i. Onamu bea livadite, potamu, gore,
onamu na kamenot - orevite, slivite, lozjata...
No, ostana crkovnata porta da raska`uva, da
objasnuva, no i da opomenuva. Produp~ena od
kur{umite na vostanicite protiv turskiot asker vo
`estoka, neramnopravna borba. Zboruva za edno vreme i
eden period, koga makedonskiot identitet gr~evito se
bore{e da ne zgasne, da ostane na starite korewa.

- Na Ilinden 1903 godina Ta{maruni{ta be{e opkoleno
so silen turski asker i ba{ibozuk - raska`uva Petar
Avramoski, vi{ kustos  - istori~ar vo Narodniot
Muzej vo Struga, roden vo ova selo. Vojvodite Risto
Taseski, Pandele Ru`in Spaseski - Tomoski, Cvetan
Tasevski i Risto [urkovski, od seloto Draslajca dale
silen otpor, no bile prinudeni da go napu{tat seloto.
Vo taa borba `ivotite gi dale 27 vostanici. Od niv, 19
od Lozani i od Draslajca. Naselenieto izbegalo vo
Male{ija. Ku}ite gorele. Ostanala samo edna ku}a,
denes pretvorena vo spomen muzej od ilindenskiot
period.
Vostanicite se pogrebani vo dvorot na crkvata “Sv.
Arhangel Mihail” vo zaedni~ka grobnica, a grobot e
izdelkan od eden kamen, koj kako ve~en stra`ar, bdee
na viso~inkata pred glavnata crkovna porta.

I godinava tradicijata prodol`uva. Kulturnata
manifestacija “Ilindenski denovi” }e gi sobere
lu|eto, rodnokrajcite, site {to sakaat da go
po~uvstvuvaat duhot na  Ilinden. A }e dojdat vo golem
broj, od Struga, Ohrid, Bitola, Skopje od Kanada, od
Avstralija, od Amerika... Lu|eto }e si gi otvorat
portite od ku}ite, }e po~ekaat gosti, }e se napijat
luta od murenki... ]e odekne pesna i glasot na
kambanite, silno }e se ~ue do gore, na planinata i do
poleto, dolu, do Globo~i~koto Ezero, do novite ku}i,
naredeni pokraj krajbre`jeto. Tamu raste novo
Ta{maruni{ta.

Povorkata i godinava }e trgne od spomenikot na dvata
Ilindena. ]e se polozi cve}e na zaedni~kata grobnica
i na grobovite na vojvodite, a potoa }e e~i pesnata
od glasot na estradnite pea~i, }e udira tapanot, }e
se ra{iri oroto makedonsko. Veselbata }e trae do
docna popladne a vo ku}ite do izutrina.
Duhot na Ilinden `ivee i }e `ivee vo Ta{maruni{ta.
[etaj}i se niz Ta{maruni{ta, se vrativ vo minatoto
pred mnogu godini, koga zaedno so mojot {kolski
drugar od U~itelskata {kola vo Ohrid, Vlado
Jovanovski od selo Asamati - Prespa, gledavme vo
produp~enata crkovna vrata. Vlado skina planinsko
cve}e, napravi mal buket i go ostavi na portata. Toj
miris od cve}eto kako da go ~uvstvuvam i sega. Vlado
e nekade na bulevarite od Toronto, taka mi ka`aa. Go
pozdravuvam so ovoj zapis i za mnogu godini.

Naum Bajo

(na{ dopisnik od Struga)