Na Vojvodata

Mnogu godini se prevrtele kobni

vetri{ta samo duvaat ladni

od vragot samo zulumi zlobni

te ~ekaat deca nemo`ni i gladni.

Od vragot minuvaat koloni stroj

ubivaat, s# od selo grabaat

koj }e gi {titi decata tvoi

koga ovde gnasni ~izmi vladaat.

Vo o~ite ne ose}am pove}e `al

pretrpnav, pove}e ne mo`am da pla~am

vo srceto mi ostana `ar

Stojan~o, do koga vaka }e se ma~am.

Eve poliwata stanuvaat `e{ki

zemjata stenka, od su{a puka

tvoite zborovi gi ose}am te{ki

me te{i{ i veli{ slobodata e tuka.

Ostavi v planina pu{ka kusa

vrati se vo domot tvoj

}e mi osvetli{ pocrneta du{a

sinot tvoj na pragot so pu{ka stoi.

V selo golema vreva se digna

pukot zarika od site strani

so ~eta silna ti brzo stigna

se otvorija sekade krvavi rani.

Za ~as svetloto sonce blesna

~ini{ omrazata se skrila

ti pod borbenoto zname so pesna

ja pregrna slobodata mila.

Gornan Jovanovski

Bramton, Kanada

Na Apostolot Goce

Na ovoj den

na ovoj najsvetol den

neka se rasvetlat nebata

neka se razbranat ezerata

neka za{umat rekite

neka se razlistat {umite

za da ja raznesat golemata slava

za junakot slaven

vo celiot svet znaen.

Da gi podarime i ovie stihovi

za edna mladost

ne razcvetana

za edna radost

ne videna

za eden `ivot

neiz`ivean.

Goce,

ti be{e se za Makedonija

simbol na slobodata

i beskrajni nade`i,

uteha na zapaleni sela

vo denot bavno {to zajde,

na razkrvavenite tela

povikan lek da mu najde{,

ti be{e du{ata na narodot

sonce na idninata

na ~ovekot za sloboda {to pla~i,

ti be{e yvezda denica

neprestano {to zra~i.

Ti si

nebesna iskra

{to razgoruva{

milionski srca

{to stopuva{

studeni du{i

po site livadi

po site poliwa rodni

po site planini

po site pati{ta beli

kaj kladenci bistri,

kaj ilindenci smeli

visoko znamiwa veat

rabotnici ma~ni

pesni ti peat

a ti junaku

na sekade zra~i{

Goce,

za Makedonija ti mnogu zna~i{.

Gornan Jovanovski

Bpamton, Kanada

Denes

Denes,

nad gradot Kru{evo

kaj Me~kin kamen

na ovoj den znamen

kraj ovoj spomenik ve~en

pesna e~i

se trese komitska gora

od razigrani ora.

Denes,

razgoreni iskri

ko `ar svetat

nad potoci bistri

prikaznite za Ilinden cvetat.

Ilinden e,

so plamnato srce

pred spomenikot stojam

a tamu od sjajot

bleska yvezdata tvoja.

Denes,

razvioreni znamiwa

raskriluva radost

pesna silno e~i

vo na{ite srca nova mladost

zemja se tresi

zakrilena vo son~ev zrak.

Ilinden e,

na{ najsvetol znak.

Denes,

so svetnato ~elo

~ekorime gordo i smelo

po yvezdeni pateki

Ilindenu, ti gi stvori

trepka denot od {epot

vo srcata plamen gori

Ilindenu na{ svetlonosec

niz kur{umi svetnat sjae

za tvoite vitleni ~uda

sekoj ~ovek znae.

Denes,

~ekor po ~ekor

stapka po stapka

so ilindenskiot od

~ekori gordo

makedonskiot rod

po livadi zeleni

po me|i razdeleni

po razglaseni reki

po ezera bistri

po poliwa ~isti

republika zakovana so krv

od ovoj Ilinden prv.

Denes,

vekovna `elba

vo srca se skrila

da nema delbi

Makedonija mila

da bide cela

na ovoj prazni~en den

narod borbeni pesni pee

od grob junakot da stane

slobodno sonce da zgree

nad svetite, Goce, Dame, Karev i Jane.

Denes e Ilinden,

tamu na Me~kin kamen

visoko se viori

alovo zname,

sokolovi krilja

bleskaat na svetlonosniot den

ko sonce nad tatkovinata mila.

Gornan Jovanovski

Bramton, Kanada