KON KARAVANOT NA NACIITE

Multikulturnata i multietni~ka manifestacija poznata pod imeto “Karavan na naciite” {to tradicionalno se odr`uva vo Toronto {totuku zavr{i. Na{ata makedonska zaednica, po dvegodi{na pauza, povtorno be{e vklu~ena i ovoj pat preku Soborniot eparhiski hram “Sv. Kliment Ohridski”. Blagodarenie na novoizbranata uprava i pretsedatelot g. Stiv Pliakas, pak se pretstavivme pred javnosta so del od svoeto kulturno, religiozno, versko i istorisko nasledstvo so s# ona {to mo`evme i umeevme da go prezentirame za sebe i za na{ata tatkovina Makedonija. Oti ovaa manifestacija e eden od prozorcite za na{e projavuvawe vo svetot kako poseben narod vo semejstvoto na drugite etni~ki zaednici koi `iveat i dejstvuvaat vo Toronto. Tokmu tuka go gledame na{iot uspeh, veli sekretarot na crkovniot upraven odbor g. Mitko Ro{tankovski.

“Nie kako zaednica vo tie devet dena, pokraj drugoto, prika`avme i del od seto ona {to sme go postignale kako Makedonci vo ovie 50-tina godini rabotej}i ovde na ovie prostori, bilo vo oblasta na kulturata ili vo oblasta na religijata”, veli g. Alek Petli~kov, koj be{e odgovoren za na{iot paviljon. “So toa i ovoj pat potvrdivme i ka`avme deka nie Makedoncite po mnogu ne{ta se razlikuvame od drugite narodi. Razli~ni se na{ite obi~ai, razli~ni ni se pesnata i oroto i mnogu ne{ta koi n# pravat posebni od drugite”.

Ne samo Karavanot tuku i sekoja druga manifestacija treba da ja potpolnuvame so na{e prisustvo. Materijalniot moment ne treba da bide sekoga{ vo prv plan iako i tuka ne potfrlivme. Lu|eto pla}aat da bidat afirmirani i reklamirani bilo vo rabotata ili vo op{testvenoto `iveewe. Na{a dol`nost e da go pravime toa za sebe i za na{ata nacija i crkva zatoa {to mnozina od posetitelite ili ne znaeja ili pak imaa pogre{na pretstava za Makedonija i Makedoncite. A koj mo`e drug da ne pretstavi podobro i vo vistinska smisla otkolku nie samite!? Dali treba seu{te da ~ekame drugite da zboruvaat za nas i da n# pretstavuvaat onaka kako {to umot im se~i i `elbite im posakuvaat”, veli Mitko Ro{tankovski. “Zatoa nie treba i vo idnina da bideme redovni u~esnici na Karavanot.”

[to se odnesuva okolu dekoracijata na halata taa be{e prekrasno izvedena. Taka, najprvo pri vlezot silen vpe~atok ostava{e dekoracijata so vinovata loza i bogatiot rod. Makedonija od sekoga{ bila poznat proizvoditel na isklu~itelno vkusno i so~no grozje, a makedonsite vina i denes se sostaven del na trpezite {irum svetot. No pokraj toa lozata e poznata i kako rastenie koe opstojuva i na golemi elementarni nepogodi vo {to se gleda i simbolikata na na{eto makedonsko opstojuvawe. I u{te, vinoto pri osvetuvaweto na Sv. Darovi na Sv. Liturgija postanuva krv Hristova, a Makedonija e zemja preku koja vleze Hristovoto Evangelie vo Evropa.

Improviziraniot razboj be{e posebna atrakcija i dokaz deka Makedonecot niz vekovite opstojuval sam i dostigal takvi tvorbi koi i denes se remek-delo vo svetot na folklorot.

Literaturnoto dru{tvo “Bra}a Miladinovci” se pretstavi so poseben {tand kade be{e prika`an del od na{eto kni`evno nasledstvo, a na {tandot na u~ili{teto po makedonski jazik bea pretstaveni osnovite za izu~uvawe na makedonskiot jazik.

Igraornata grupa “Makedonka” gi izlo`i priznanijata osvoeni na razni nastapi bilo vo Makedonija, Kanada kako i na me|unaroden plan pretstavuvaj}i ja Kanada i Makedonija.

Potoa be{e improvizirana stara makedonska kujna so kompleten pribor, a nad s# visoko se izdignuva{e makedonskoto zname pretstavuvaj}i gi na{ite dlaboki koreni se do Filip i Aleksandar Makedonski ~ii {to likovi bea izlo`eni na posebni plo~i.

Zabavniot del be{e potpolnet so `ivo pretsavuvawe na igraornite grupi “Makedonka”, “Mladi Makedonci” kako i “Ilinden” pri Makedonskata pravoslavna crkva “Sv. Ilija” od Misisaga.

Makedonskiot paviljon “Skopje”, spored ocenkite na organizatorite, be{e eden me|u najdobro organiziranite i najposetenite paviljoni i neslu~ajno i zavr{nata ve~er, sve~eniot banket se odr`a vo na{ata hala vo prisustvo na pretstavnici od site paviljoni. Nam ni pripadnaa dve nagradi za osvoeno prvo mesto.

Sepak vnimanieto kaj site posetiteli najpove}e be{e naso~eno kon hramot, negoviot `ivopis i prekrasno izrabotenite freski. Sekoj od posetitelite projavuva{e interes za na~inot i izrabotkata na ova delo, pa poradi toa i na{iot vrven umetnik i zograf g. \or|i Danevski mora{e postojano da objasnuva i odgovara na site postaveni pra{awa.

Na krajot }e re~eme deka festivalot “Karavan na naciite” kako multietni~ka manifestacija go ispolzuvame i ovoj pat kako edna od mo`nostite za aktivno i `ivo pretstavuvawe i prezentirawe na makedonskata nacija vo multietni~koto semejstvo na naciite vo Toronto.

Vo ovaa prilika iska`uvame golema blagodarnost kon site onie koi na bilo koj na~in doprinesoa ovaa manifestacija da bide dostojno organizirana.

Proterej-stavrofor Ilija Donev