MILS VESTI

Skopje, 05 juli 2000

AMERIKANCITE GI ^UVAAT DEVIZNITE REZERVI NA MAKEDONIJA

Deviznite rezervi na Makedonija momentalno iznesuvaat okolu 500 milioni dolari, a delot od okolu 300 milioni dolari od ovie sredstva se ~uvaat vo kvalitetni banki vo svetot. Polovinata od ovaa suma pak se ~uva vo dr`avniot trezor na SAD, kade mo`ebi i ne e tolku visoka kamatata, no Narodnata banka na Makedonija dava prednost na sigurnosta vo raspolagaweto na tie sredstva, izjavil denovive viceguvernerot na NBM, [aban Prevala. Kako {to prenesuva vesnikot “Vest” (deneska se pojavi prviot broj na ovoj vesnik) pretsedatelot na Stopanskata komora na Makedonija, Du{an Petrevski ne e zadovolen od vakvoto re{enie za ~uvawe na deviznite rezervi bidej}i vo SAD Makedonija dobivala za parite samo 3,2 nasto godi{na kamata. Spored Petrevski toa e u{te eden dokaz za nedoverbata na makedonskite institucii vo sopstvenoto bankarstvo.

“VEST” IM SUGERIRA NA ^ITATELITE - ^ITAJTE I MISLETE SLOBODNO”

Na makedonskiot mediumski prostor deneska se pojavi u{te eden dneven vesnik. Ovoj {esti po red dneven vesnik na makedonski jazik koj se pojavuva pod mototo “~itajte i mislete slobodno” nosi ime “Vest”, a negoviot glaven i odgovoren urednik e Goran Mihajlovski, koj porano ovaa funkcija ja izvr{uva{e vo vesnikot “Ve~er”. Obra}aj}i im se na ~itatelite vo uvodnikot na prviot broj, Mihajlovski veli deka celta na vesnikot e da objavuva samo vesti, bez da se komentiraat nastanite, {to zna~i deka ~itatelite }e treba “malku da ~itaat, malku da gledaat sliki, a mnogu da mislat”.

Inaku spored {pekulaciite koi se {irat vo javnosta ovoj vesnik navodno ima namera da balansira pome|u interesite na DA i SDSM i da raboti za nivnoto eventualno zbli`uvawe vo podale~nata idnina.

SMK BARA DA GI PREVZEME FUNKCIITE NA MINISTERSTVOTO ZA ISELENI[TVO I NA MATICATA NA ISELENICITE

Liderot na Svetskiot makedonski kongres, Todor Petrov, pobara v~era da se donese zakon so koj dr`avata na SMK }e mu prenese del od ovlastuvawata za gri`ata za polo`bata na Makedoncite vo svetot. Petrov od Vladata pobara da mu gi prenese ingerenciite na Ministerstvoto za iseleni{tvo koe so novata rekonstrukcija }e bide ukinato. Ova Ministerstvo spored Petrov ne ja ispolnilo funkcijata za koja e formirano, isto kako i Maticata na iselenicite ~ii ingerencii isto taka treba da mu bidat prefrleni na SMK.

Dokolku ovie barawa ne bidat usli{eni, Petrov najavi deka }e sobira 10.000 potpisi od gra|anite za poveduvaweto na postapka vo Parlamentot da se donese soodveten zakon za prenesuvawe na ingernciite na SMK.

MILS VESTI

Skopje, 07 juli 2000

MAKEDONIJA ]E OTVORI KONZULAT VO PODGORICA, A SRJ VO BITOLA

Makedonskata Ambasada vo Belgrad soop{tila deka jugoslovenskata Vlada dala viza Makedonija da otvori generalen konzulat vo Podgorica, a donesena bila i odluka Jugoslavija da otvori svoj generalen konzulat vo Bitola.

SINDIKALCITE PREDUPREDUVAAT – S# POVE]E PRI^INI ZA ORGANIZIRAWE NA GENERALEN [TRAJK

Vo poslednite 10 godini vo Makedonija se izgubeni nad 192.000 rabotni mesta, kontinuirano se zgolemuvaa tro{ocite za `ivot, dodeka isplatata na platite s# pove}e docni. Posebno drasti~no vlo{uvawe na sostojbata se po~uvstvuva vo april godinava (mesec koga vo Makedonija e voveden DDV) koga samo cenite na zemjodelskite proizvodi vo sporedba so prose~nite ceni od 1999 godina se zgolemeni za 17,6 procenti. Vo Makedonija spored poslednite podatoci so zadocnuvawe od dva meseci plata primaat 10.300 rabotnici, dodeka duri 95.749 plati primaat so zadocnuvawe od 3 i pove}e meseci.

Ova na v~era{nata pres konferencija go istaknaa pretstavnicite na Sojuzot na sindikatite na Makedonija, predupreduvaj}i deka nezadovolstvoto na rabotnicite kulminira i deka Sindikatot ima s# povekje pri~ini da organizira generalen {trajk vo zemjava.

MILS VESTI

Skopje, 10 juli 2000

RI^ARD HOLBRUK - MAKEDONIJA PREBRODI GOLEMA KRIZA VO KOJA MO@E[E DA SE RASPADNE

Makedonija ja prebrodi najgolemata kriza {to mo`e da ja snajde edna zemja, izjavi ambasadorot na SAD vo ON, Ri~ard Holbruk vo intervjuto za Makedonskata Televizija. Kako {to prenesuva MIA, Holbruk vo intervjuto istaknuva deka izvesen period site strahuvale deka Makedonija mo`e da se raspadne, a porane{niot amerikanski ambasador vo Makedonija, Kristofer Hil bil preokupiran so takva zagri`enost. Me|utoa, spored Holbruk makedonskata Vlada uspeala da ja nadmine krizata i da im ka`e ne samo na svetot tuku i na sebesi deka e nacionalna dr`ava.

Holbruk me|u drugoto ocenil i deka SAD i EU pravat obidi da i pomognat na Makedonija, no i deka ne davaat pomo{ kolku {to e potrebno i kolku Makedonija toa go zaslu`uva. Toj potencira i deka postojano bara od Kongresot na SAD na balkanskite zemji da im dodeli pove}e pari, kako i deka }e prodolzi so toa.

PRESE^EN KANAL ZA DOTUR NA DROGA OD ALBANIJA

Skopskata policija vo tekot na vikendot zapleni 30 kilogrami ha{i{ vo edna ku}a vo naselbata ^air vo Skopje, so {to e prese~en me|unaroden kanal za {verc na droga. Spored soop{tenieto na MVR, drogata e pronajdena vo podrumot na ku}ata na Xemail Azis koj e uapsen pod obvinenie deka e organizator na {vercot. Pronajdenata droga vo Makedonija pristignala od Albanija kade ja proizveduvale tri razli~ni semejstva. Del od ha{i{ot bil namenet za makedonskiot pazar, dodeka del trebalo preku organiziran kanal da se prenese vo Zapadna Evropa.

Policiskite izvori inaku velat deka vo posledno vreme semejstvata {to proizveduvaat droga vo Albanija go forsiraat makedonskiot i evropskiot pazar na narkotici so pratki koi imaat visok kvalitet i koi lesno go nao|aat patot do korisnicite.

Za uapseniot Azis se veli deka poteknuva od bogato skopsko semejstvo i poseduva turisti~ka agencija, a naj~esti kupuva~i vo Skopje mu bile prostitutkite so koi odr`uval tesni vrski.

MAKEDONIJA PREPLAVENA SO [VERCUVANO MLEKO I MLE^NI PROIZVODI

Makedonija e preplavena so {vercuvano mleko i mle~ni proizvodi. Samo vo prvite tri meseca od godinava vo Makedonija se pro{vercuvani 3,5 milioni litri mleko, pod paravanot “reeksport za Kosovo”. Ova na v~era{nata pres konferencija go izjavi direktorot na Bitolskata mlekarnica @ivko Radevski, koj predupredi deka dokolku ne{to pod itno ne se stori mo`e da se slu~i makedonskoto mlekoproizvodstvo totalno da propadne. Zaradi mnogu poniskata cena na {vercuvanoto mleko, Radevski najavi deka pred asocijacijata na makedonskite mlekoprerabotuva~i }e predlo`i namaluvawe na cenata na doma{noto mleko. Toj pritoa istakna i deka vo slu~aj na namaluvawe na cenata na doma{noto mleko }e se namali i cenata {to }e se pla}a na kravarskite i ov~arskite farmi za surovini.

Bidej}i so toa pokraj mlekoprterabotuva~ite i ovoj sektor }e se najde vo krajno nepovolna situacija, Radevski predlo`i Vladata sepak da se potrudi da go spre~i {vercot i ovozmo`i normalni uslovi za stopanisuvawe.

VO PRVITE ^ETIRI MESECI DEFICIT OD 289 MILIONI DOLARI

Obemot na stokovnata razmena na Makedonija so stranstvo vo prvite ~etiri meseci od godinava iznesuva 1,162 milijardi dolari pri {to negativnovoto saldo na zemjata iznesuva 289 milioni dolari. Spored Zavodot za statistika pokrienosta na uvozot so izvoz iznesuva 60,1 procenti, a visokiot deficit vo ovoj period od godinata e rezultat na enormno zgolemeniot uvoz vo mart {to se dol`i na voveduvaweto na primenata na Zakonot za dodadena vrednost. Najgolem izvoz na stoki vo ovoj period Makedonija imala vo zemjite ~lenki na EU na koi otpa|a 45,1 nasto i vo republikite na porane{nata SFRJ na koi otpa|a 28,1 nasto.

DPM I PDP - SO TERMINOT ZA LOKALNITE IZBORI VLASTA GO ZAPO^NUVA FALSIFIKATOT I ZATVORA JAVNIOT ZBOR

Zaka`uvaweto na lokalnite izbori na 10 septemvri e cinizam, potcenuvawe i te{ka navreda na gra|anite od pretsedatelot na Parlamentot Savo Klimovski. Na ovoj na~in gra|anite }e bidat popre~eni da gi izgradat svoite stavovi i mislewa za rabotata na partiite, istakna liderot na Demokratskata partija na Makedonija, Tomislav Stojanovski Bombaj na pres konferencijata vo petokot. Spored Stojanovski odreduvaweto na ovoj termin za izborite e po~etok na falsifikuvawe na izborite od strana na vlasta.

Sli~ni stavovi okolu zaka`uvaweto na lokalnite izbori na 10 septemvri, iska`a vo petokot i rakovodstvoto na Partijata za demokratski prosperitet. Spored generalniot sekretar na PDP, Mahi Nesimi, so toa {to kampawata za lokalnite izbori }e zapo~ne vo ekot na letnite odmori aktuelnata vlast go zatvora javniot zbor i glasot na vistinata za katastrofalnite neuspesi na vladinata koalicija.

ROMITE BARAAT IZLEZ OD BEDATA I GETOTO

Okolu stotina gra|ani na Prilep od romska nacionalnost minatata nedela zapo~naa serija protesti niz zemjava baraj}i podbar tretman i socijalna pravda za najsiroma{nite sloevi vo Makedonija. Spored liderot na Obedinetata partija na Romite vo Makedonija, Nexet Mustafa, Romite od Prilep i Makedonija koi protestiraat od socijalni pobudi ne baraat socijalna pomo{, tuku rabota za egzistencija, bidej}i okolu 90 nasto od korisnicite na socijalna pomo{ se gra|ani od romsko poteklo.

MILS VESTI

Skopje, 11 juli 2000

IZRAELSKITE RAZUZNAVA^KI SLU@BI ]E I POMOGNAT NA MAKEDONIJA, A MPC ]E GRADI HRAM VO ERUSALIM

Makedonska delegacija od okolu 100 lica, predvodena od premierot Qup~o Georgievski i poglavarot na MPC g.g Stefan prestojuva{e minatata nedela vo petdnevna poseta na Izrael. Posetata na ovaa delegacija vo koja ima{e pogolem broj ministri, velikodostojnici na MPC, partiski ~elnici na VMRO-DPMNE i biznismeni, od premierot Georgievski be{e okarakterizirana kako turisti~ka, odnosno od privaten karakter, me|utoa spored “Ve~er”, vsu{not stanuva zbor za sosema drugi celi koi poradi nepoznati pri~ini se “spakuvani” vo ambala`a so oznaka “visok dr`aven interes”. Kako {to doznava vesnikot, premierot Georgievski na sredbata so izraelskiot kolega Barak razgovaral za mo{ne va`ni aspekti od sferata na bezbednosta na Makedonija, pri {to bila pobarana izraelska stru~na pomo{ na makedonskite ministerstva za odbrana i za vnatre{ni raboti, pred s# vo vrska so tehnologijata za razuznavawe. Na ova, spored Ve~er” bil staven poseben akcent so ogled deka izraelskata razuznava~ka slu`ba e edna od najmo}nite vo svetot, kako i poradi faktot deka Izrael e edna od dr`avite so najbogat voen arsenal.

Isto taka vo razgovorite na dvajcata premieri, no i na sredbite pome|u makedonskite i izraelskite biznismeni stanalo zbor za prodlabo~uvawe na ekonomskata sorabotka, pri {to od izraelska strana bil iska`an poseben interes za investirawe vo bolnici, odnosno tehni~ko-medicinskiot sektor i farmacijata vo Makedonija. Na sredbata so Georgievski Barak vetil deka }e ja stimulira podlabokata sorabotka me|u dvete zemji, posebno na ekonomski plan, {to podocna bi trebalo da se konkretizira na nivo na ambasadi, doznava “Ve~er”.

[to se odnesuva do crkovniot del od makedonskata delegacija i toj od Izrael se vratil mo{ne zadovolen. Imeno delegacijata na MPC bila primena od poglavarot na Erusalimskata patrijar{ija g.g Didor koj izrazi nade` deka MPC naskoro }e bide prifatena vo zaednicata na pravoslavnite crkvi. Ona pak {to e se ocenuva kako posebno va`no za MPC, e {to makedonskata crkovna delegacija od gradona~alnikot na Erusalim dobila viza za izgradba na makedonski hram vo svetiot grad. Spored izvorite na “Ve~er” ovaa crkva na MPC bi trebalo da se izgradi na bregot na Galilejskoto ezero, a na Makedonskata crkva }e i bide stavena na raspolaganje i edna od ku}i~kite koi se nao|aat na patot po koj odel Isus Hristos kon mestoto na raspnuvawe.

Izvorite na “Ve~er” inaku zasega nemaat objasnuvawe zo{to celite pa i rezultatite od posetata na mnogubrojnata makedonska delegacija na Izrael se dr`at vo tajnost. Vo me|uvreme vo javnosta i ponatamu kru`at {pekulaciite za toa koj ja platil posetata na Izrael, iako spored premierot Georgievski toa go storile samite patnici (700 dolari po osoba). Spored {pekulaciite najgolemiot del od parite za patuvaweto go pokrila fondacijata “Blagovestie” (~ij pretsedatel e soprugata na premierot, Sne`ana Georgievska), odnosno ovaa humanitarna organizacija im gi platila kartite na svoite sponzori. Kako posebno interesen del od posetata vo javnosta inaku se tretira ~inot na primaweto na pravoslavnata vera, odnosno prekrstuvaweto {to pratenikot na VMRO-DPMNE, Xulistana Markovska, go imala vo Mrtvoto More, a {to bilo napraveno od najvisokiot crkoven vrv na MPC.

MILS VESTI

Skopje, 12 juli 2000

SPORED NAJNOVATA ANKETA NA ZAVODOT ZA STATISTIKA – VO MAKEDONIJA VRABOTENI 545.068 LICA

Spored podatocite {to gi objavi republi~kiot Zavod za statistika dobieni preku novata metoda za presmetuvawe na vrabotenosta vo dr`avata, odnosno preku anketata za rabotna sila, vo Makedonija ima 545.068 vraboteni. Od ovaa brojka status na vraboteni imaat 404.000 gra|ani, rabotodavci se okolu 23.500 lica, vraboteni na sopstvena smetka okolu 58.000 lica, a status na neplaten rabotnik imaat isto taka okolu 58.000 lica.

Kako {to prenesuva vesnikot “Vest” spored ovie podatoci na Zavodot od vkupnata brojka na vraboteni vo dr`avava najgolemiot del ili 177.000 zarabotuvaat plata koja se dvi`i od 5.000 do 8.000 denari, pari voop{to ne primaat 66.810 rabotnici, a 32.576 primaat mese~na plata od edvaj 3.000 denari. Spored Zavodot “pristojni plati” koi se dvi`at pome|u 10.000 i 20.000 denari primaat samo okolu pedesetina iljadi vraboteni vo dr`avava.

MILS VESTI

Skopje, 13 juli 2000

MAKEDONSKIOT PRETSEDATEL BORIS TRAJKOVSKI ODLIKUVAN OD BRITANSKATA KRALICA ELIZABETA VTORA

Makedonskot {ef na dr`avata Boris Trajkovski v~era vo Bakingamskata palata vo London be{e primen od Nejzinoto viso~estvo kralicata Elizabeta Vtora, kade bil do~ekan so najvisoki po~esti od kralskata garda i intonirawe na makedonskata himna, se naveduva vo soop{tenieto na kabinetot na pretsedatelot Trajkovski. Na priemot kaj kralicata pretsedatelot Trajkovski bil odlikuvan so orden na Vite{ki golem krst od redot na Sveti Mihail i \or|i.

FRANCIJA NAJAVUVA SESRDNA PODR[KA ZA MAKEDONSKOTO INTEGRIRAWE VO EU

Francija }e stori s# {to e vo nejzina mo} dogovorot za stabilizacija i asocijacija me|u Makedonija i EU da bide sklu~en do krajot na godinava, a podr{kata na Makedonija }e se poka`e i so toa {to vo dogovorot }e bide vmetnata i evolutivnata klauzula. Ova na v~era{nata pres konferencija go izjavi francuskiot ambasador vo Makedonija, @an Fransoa Teral, najavuvaj}i deka zemjite od reginot }e dobijat evropska pomo{ od 80 milioni evra i deka EU }e se zalaga za asimetri~na ekonomska sorabotka so niv.

OD V^ERA OKOLU 15.000 POLICISKI DOSIEA DOSTAPNI ZA JAVNOSTA

Okolu 15.000 dosiea na politi~ko-ideolo{kite protivnici na re`imite {to vladeea vo Makedonija od 1945 godina pa dosega, od v~era stanaa dostapni na gra|anite. Spored Zakonot {to go usvoi Parlamentot, a koj zapo~na da va`i od v~era, za da se stigne do arhivite na tajnata policija }e treba da se popolni formular, a vo rok od 60 dena policiskata komisija }e treba da dozvoli uvid dokolku vo Ministerstvoto za vnatre{ni raboti postoi kartoteka za doti~nata li~nost. Dokolku liceto saka da gi doznae i imiwa na kodo{ite i informatorite {to go polnelo negovoto dosie, }e mora da pobara posebna dovola i specijalen formular od policijata. Imiwata na policiskite informatori vo dosieata }e bidat napraveni ne~itlivi, kako i imiwata na ovlasteni lica koi go formirale dosieto, no so posebnoto pismeno barawe liceto }e ima pravo da gi vidi i tie imiwa.

Spored policiskite izvori, {picot na interesot za policiskite dosiea }e bide vo narednite dva do tri meseci, {to se sovpa|a so izbornata kampawa. Kako {to se ocenuva, otvoraweto na dosieata mo`e da predizvika i serija na semejni li~ni drami, vo slu~aj da se doznae deka informator na policijata bil nekoj od bliskiot krug na liceto koe imalo dosie vo policijata.

Makedonskata Vlada vo me|uvreme s# u{te e vo dilema dali da se opredeli za zakonskata obvrska idnite ministry, funkcioneri i pratenici da potpi{uvaat deka ne bile sorabotnici na tajnata policija, odnosno kodo{i so pismena soglasnost i {ifra.

POKRENATI OBVINENIJA PROTIV PETMINATA OBVINETI ZA UBISTVO NA TROJCATA POLICAJCI KAJ ARA^INOVO

Kako {to soop{ti skopskoto Javno obvinitelstvo, v~era se pokrenati obvinenija protiv petminata obvineti za svirepoto ubistvo na trojcata policajci vo skopskoto selo Ara~inovo.

Lirim Dinarica, Ramiz Asan, Mu~a Bajrami, Ba{kim Asani i maloletnikot N.A. se obvineti za krivi~nite dela ubistvo pri vr{ewe na rabota na javna bezbednost i edno krivi~no delo ubistvo vo obid na slu`beno lice pri vr{ewe na rabota na javna bezbednost. Agim Asani pak e obvinet za pomagawe vo izvr{uvawe na ovie krivi~ni dela, a Obvinitelstvoto se otka`a od gonewe na ~etiri drugi lica za koi postoe{e somne` deka se zame{ani vo zlostorot.

Istragata za ubistvoto na trojcata policajci kaj seloto Ara~inovo inaku trae{e {est meseci i sega se o~ekuva sudskiot proces koj vo javnosta predizvikuva golemo vnimanie.

MILS VESTI

Skopje, 14 juli 2000

PREKU PROEKTOT PRIZMA 10.000 NOVOVRABOTENI

Samo vo prvata polovina od godinava preku programata PRIZMA se realizirani okolu 10.000 vrabotuvawa i vo zemjava se ~uvstvuva blag porast na vrabotenosta, izjavi na v~era{nata pres konferencija direktorot na Zavodot za vrabotuvawe, Strahil Arsovski. Spored Arsovski, proektot PRIZMA pretstavuva programa za stopanski razvoj na

Makedonija podgotvena e od Ministerstvoto za trud na SAD i Amerikanskata agencija za me|unaroden razvoj, a vo tesna sorabotka so Republi~kiot zavod za vrabotuvawe i makedonskoto Ministerstvo za trud i socijala.

PARTIJA ZA ALBANSKO DEMOKRATSKO EDINSTVO - NOVA PARTIJA NA

MAKEDONSKITE ALBANCI

Vo Skopje v~era e promovirana nova partija na Albancite vo Makedonija pod ime Partija za albansko demokratsko edinstvo (PADE). Ovaa partija e registrirana pred okolu desetina dena i ve}e broi okolu 10.000 ~lenovi, informira{e pretsedatelot na partijata Besnik Telai.

Na v~era{nata pres konferencija be{e informirano deka PADE na lokalnite izbori }e nastapi sama so svoi kandidati. Portparolkata na PADE Lejla Alili me|u drugoto upati ostri kritiki kon PDPA-NDP i nejzinite lideri Arben Xaferi i Menduh Ta~i, ocenuvaj}i deka tie se predavnici na albanskite interesi. Za Albancite vo Makedonija Alili oceni deka se narod koj treba da ima dr`aven univerzitet finansiran od dr`avniot buxet. Do makedonskata Vlada Alili upati poraka deka treba da si dade ostavka, bidej}i me|u drugoto Kosovo go pretstavuva kako razbojni~ka dr`ava.

LP BARA ZAEDNI^KI KANDIDATI NA MAKEDONCITE VO ZAPADNA MAKEDONIJA

Liberalnata partija na Risto Gu{terov na v~era{nata pres konferencija predlo`i makedonskite politi~ki partii vo interes na razedinetite izbira~i Makedonci vo Zapadna Makedonija, a osobeno vo Tetovo i Gostivar da nastapat so zaedni~ki kandidati za gradona~alnici i sovetnici. Samo na ovoj na~in vo ovie gradovi mo`e da bide izbran Makedonec za gradona~alnik, izjavi Gu{terov. Toj izjavi i deka LP vo nad 65 op{tini }e istakne svoi kandidati, a tamu kade {to partijata nema da ima kandidat za gradona~alnik }e se podr`at kandidatite od drugite partii bez razlika dali tie se od pozicijata ili

opozicijata.

MILS VESTI

Skopje, 17 juli 2000

OHRID - ZEMJITE OD JUGOISTO^NA EVROPA RAZO^ARNI OD REALIZACIJATA NA PAKTOT ZA STABILNOST

Zaedni~kata poraka od sredbata na ministrite za nadvore{ni raboti na {este zemji od Jugoisto~na Evropa {to se odr`uva vo Ohrid e deka postoi razo~aruvawe od implementacijata na proektite od Paktot za stabilnost, prenesuva Makedonskoto Radio. So ocenka deka Paktot za stabilnost mora kone~no da zapo~ne i vistinski da se realizira, {efovite na diplomatiite na Makedonija, Albanija, Bugarija, Turcija, Grcija i Romanija pobaraa posebna podr{ka za proektite so takanare~en brz start i izrazija nade` deka za realizacija na proektite nema da se ~eka u{te 12 meseci kolku {to se ~eka{e za nivnoto prifa}awe.

Koordinatorot na Paktot, Bodo Hombah, koj u~estvuva na sredbata inaku najavi deka godinava stranskite investicii za regionot }e se udvojat, {to zna~i deka od minatogodi{nite 2 milijardi dolari, godinava tie }e iznesuvaat 3,5 milijardi.

PDP I FADIQ SULEJMANI PREDUPREDUVAAT – “TETOVSKIOT UNIVERZITET” ]E BIDE DR@AVEN PO SEKOJA CENA

Pod mototo za priznavawe i dr`avno funkcionirawe na “tetovskiot univerzitet” vo sobatota vo Tetovo se odr`a protesten sobir na okolu 1000 gra|ani i studenti na “tetovskiot univerzitet”. Na mitingot organiziran od Partijata za demokratski prosperitet, Partijata za demokratska akcija - vistinski pat, Zdru`enieto na porane{ni albanski politi~ki zatvorenici, studentskata mladina na “tetovskiot univerzitet” i Zdru`enieto na `enite Albanki vo Makedonija, centralen nastap imal samonare~eniot rektor na “tetovskiot univerzitet” Fadiq Sulejmani, a ikonografijata bila sostavena od dr`avnite simboli na Albanija, dodeka nitu eden nemalo od Makedonija.

Kako {to prenesuva “Dnevnik”, Sulejmani na mitingot u{te ednas{ povtoril deka pod nikakvi uslovi nema da se prifati “tetovskiot univerzitet” da bide privaten, kako i deka sekoj onoj koj }e krene raka na “univerzitetot” }e napravi atentat i samoubistvo. Do makedonskata Vlada Suljemani isprati kritiki deka na albanskiot narod mu gi uskratuva elementarnite prava da u~i i studira na maj~in jazik. Sulejmani me|u drugoto upatil i ostri kritiki kon PDPA-NDP, a za proektot za visokoto obrazovanie na Albancite na Maks van der [tul oceni deka e “politi~ka {kola podgotvena od makedonska vlast i nekolku albanski kvislinzi”.

Sli~ni poraki inaku bea upateni i od pres konferencijata {to se odr`ala vo organzacija na PDP. Pritoa e predupredeno deka vleguvaweto na noviot zakon za visoko obrazovanie vo sobraniska procedura }e rezultira so ogromno nezadovolstvo na sevkupnata albanska polpulacija.

So nastojuvaweto da se dekomponira “tetovskiot univerzitet” i viskoto obrazovanie na Albancite }e zapo~ne i urivaweto na teritorijalniot integritet na Makedonija, bilo re~eno na pres konferencijata.

UNIVERZITETSKIOT SENAT BARA ODLO@UVAWE NA ZAKONOT ZA VISOKO OBRAZOVANIE

Senatot na Univerzitetot “Sveti Kiril i Metodij” pobara minatata nedela usvojuvaweto na zakonot za visokoto obrazovanie vo Parlamentot da bide odlo`eno bidej}i klu~nite izmeni {to se predlagaat se celosno neprifatlivi. Spored Senatot retroaktivnoto legalizirawe na diplomite i ispitite od “tetovskiot univerzitet” }e zna~i negova legalizacija, {to implicira nesogledivo opasni posledici po makedonskata dr`ava. Kako {to zaklu~il Senatot, opredelbite vo zakonot za visokoto obrazovanie na nacionalnostite na maj~in jazik mo`at da dovedat do dezintegracija na makedonskata dr`ava.

DOKOLKU NE SE LEGALIZIRAAT DIPLOMITE NA “TETOVSKIOT UNIVERZITET” PDPA-NDP ]E JA NAPU[TI VLADATA

PDPA-NDP se zakani deka dokolku vo predlo`eniot zakon za visoko obrazovanie otpadne odredbata za priznavawe na diplomite i studiite na “tetovskiot univerzitet”, partijata }e ja napu{ti vladinata koalicija, prenesuva “Vest”.

VMRO-VMRO BARA KRIVI^NI PRIJAVI ZA ^LENOVITE NA PDP

VMRO-Vistinska makedonska reformska opcija pobara javniot obvinitel da povede krivi~na postapka protiv ~lenovite na PDP koi povikuvaat na urivawe na teritorijalniot integritet na Makedonija, dokolku ne se prifati “tetovskiot univerzitet” da bide priznaen kako tret dr`aven univerzitet. Isto taka e pobarano i deka dokolku se utvrdi deka iznesenite izjavi se i partiski stavovi, PDP da se zabrani da deluva kako partija. VMRO pobara i da se odlo`i usvojuvaweto na zakonot za visoko obrazovanie, {to kako {to e oceneto treba da go podr`at i pratenicite od VMRO-DPMNE.

VO DA POSTIGNATA SOGLASNOST NA LOKALNITE IZBORI DA SE ODI

VO KOALICIJA SO VMRO-DPMNE

Demokratskata aletrnativa na lokalnite izbori }e nastapi vo koalicija so VMRO-DPMNE, be{e re{eno na zav~era{nata sednica na Izvr{nata kancelarija na DA. Kako {to prenesuva A-1 Televizijata, na sednicata bila dadena soglasnost da se formiraat zaedni~ki listi na gradona~alnicite i za zaedni~ki nastap na izborite na partnerska osnova da se potpi{e spogodba so VMRO-DPMNE.

MILS VESTI

Skopje, 19 juli 2000

VO POGLED NA KORUPCIJATA MAKEDONIJA NA IST RANG SO BUGARIJA, ROMANIJA, GANA I EGIPET

Makedonija go deli 63 mesto spored stepenot na korupcijata, odnosno se nao|a na isto nivo so Bugarija, Egipet, Gana i Romanija, velat rezultatite od istra`uvaweto na me|unarodnata organizacija “Trasnparensi internej{enel “.

Vo istra`uvaweto na ovaa organizacija {to se odnesuva na 1999 godina se veli deka SR Jugoslavija e me|u osumte najkorumpirani dr`avi od 99-te dr`avi vo koi e izvr{eno ispituvaweto, a Albanija isto taka “visoko kotira” i se nao|a na 84 mesto. Najgolema korupcija sepak ima vo Kamerun, Indonezija i Nigerija, a najmal stepen vo Danska, Finska i [vedska.

MILS VESTI

Skopje, 20 juli 2000

PARLAMENT GO USVOI PAKETOT ZAKONI ZA REFORMI VO DR@AVNATA ADMINISTRACIJA

Makedonskiot Parlament docna sino}a go izglasa paketot zakoni za reformi vo dr`avnata administracija pri {to potrebnoto dvotretinsko mnozinstvo be{e obezbedeno so glasawe na 88 pratenici. Za obezbeduvawe na potrebnoto mnozinstvo doprinese pozitivnoto glasawe na PDP otkako bea usvoeni nekolku amandmani na ovaa partija za zakonskiot tekst. Podnesenite amandmani na SDSM glavno ne bea usvoeni pa taka idnata makedonska vlada }e bide sostavena od 14 ministerstva kako {to be{e prvi~no predlo`eno.

Opozicijata, odnosno SDSM inaku najpove}e insistira{e na u{te pomal vladin kabinet od predlo`eniot, namesto 14 vladata da ima 12 ministerstva. Isto taka kritiki ima{e i na predlogot oddelni ministerstva koi }e bidat ukinati da stanat agencii (spored predlogot na Vladata vo idnina }e ima 4 agencii). Spored opozicijata so toa ne se pravi racionalizacija na javnata administracija, tuku samo nova prerspredelba na nadle`nostite. Eden od klu~nite amandmani na PDP pak be{e vo ramkite na Ministerstvoto za obrazovanie i kultura da ima uprava za za{tita na pravata na nacionalnostite.

[TO VELI ANALIZATA NA EU ZA LOKALNITE IZBORI VO MAKEDONIJA?

Kako {to prenesuva A-1 Televizijata, spored analiti~arite na EU, najavata deka izborite vo Makedonija }e se odr`at na 10 septemvri e obid na vladinata koalicija da go skusi vremeto za podgotovka na predizbornata kampawa na opozicijata i voedno da se skusi vremeto za eventualnata politi~ka debata koja bi mo`ela da gi vozbudi me|uetni~kite strasti. Spored analizata, na narednite lokalni izbori vo Makedonija vladinata koalicija im pridava posebno zna~ewe bidej}i tie za nea pretstavuvaat zna~aen test. Povikuvaj}i se na nekoi ispituvawa na javnoto mislewe vo Makedonija, analiti~arite na EU predviduvaat deka vo regionite naseleni so “Slavomakedonci” SDSM e favorit koj najverojatno }e odnese pobeda. Vo regionite naseleni so etni~ki Albanci pak se o~ekuva novo zajaknuvawe na PDPA-NDP. VMRO-DPMNE i DA, spored ovaa analiza najverojatno deka }e imaat slabi rezultati na ovie izbori.