KRU[EVO - GRAD MUZEJ

Vo ova leto Gospodovo 2000, vo koe ja odbele`uvame 100 godi{ninata od makedonskoto iseluvawe, vo organizacija na Ministerstvoto za iseleni{tvo i Institutot za nacionalna istorija na Republika Makedonija, na 3 i 4 avgust 2000 god., vo istoriskoto i legendarno Kru{evo, kade pred 97 godini, be{e dignato Ilindenskoto vostanie i proglasena Kru{evskata Republika, }e se odr`i nau~na sredba na tema: “Makedonskoto iseleni{tvo od pojavata do denes”.

Ja iskoristivme prigodata da go zamolime poznatiot novinar i publicist g-dinot Krsto Topuzoski, doajenot na makedonskoto radio-novinarstvo, koj poteknuva od pe~albarsko semejstvo, a sega prestojuva vo Toronto, da go opi{e Kru{evo po Ilindenskite nastani od 1903 godina, no kako grad muzej, kogo od imeto na redakcijata i od Va{e ime po~ituvani ~itateli mu izrazuvame blagodarnost.

Sekoj grad si ima ne{to {to samo toj go ima i nitu eden drug, ne{to {to go pravi poinakov, podrug, {to mu dava beleg i {to go pravi, bez razlika na s#, iskonski ubav, privle~en, pa kakov i da e.

Tokmu takvo e Kru{evo.

No retki se mestata so tolku bogata istorija, so tolku slavno minato i so golem broj istoriski, kulturni i drugi vrednosti, kako {to e Kru{evo.

Vo op{irniot popisen defter N0 4 od 1467/68 godina, objaven od Arhivot na Makedonija, se nao|a najstariot pomen za Kru{evo, koga nemu, kako mezra, mu bilo dadeno na spaijata Husein-beg, zaedno so Prilep i so drugi 31 selo.

Poradi specifi~nata morfoplastika, Kru{evo se smeta za tipi~no planinsko grat~e, koe ima prose~na nadmorska viso~ina od 1250 metri, pa zatoa se smeta za najvisokoto grat~e na Balkanskiot Poluostrov.

Za kulturnata istorija na Kru{evo, od negovoto sozdavawe do {eesettite godini na 19 vek, nema mnogu izvorni podatoci, barem zasega.

No, vo prvata polovina od osumnaesettiot vek, spored eden dokument, vo Kru{evo po~nuva eden proces na zna~itelno za`ivuvawe na kulturen plan. Kon krajot na 18-ti i vo po~etokot na 19-ti vek, pod nasilstvata na Turcite vo Ju`na Albanija i arnautskite zulumi vo Zapadna Makedonija, nastapuva migracija na hristijanskiot svet vo Kru{evo, Bitola i naselbite vo nivnata okolina. Se naseluvaat semejstva na Vlasi od okolinata na Kor~a i na Mijaci od selata na Mala Reka. Me|u naselenicite spa|aat trgovci, zanaet~ii, graditeli, zografi itn. So vreme Kru{evo ekonomski zajaknuva, razviva trgovski vrski so porazvienite centri na Balkanskiot Poluostrov i Sredna Evropa. Se sozdavaat uslovi za organizirawe urban `ivot, zasilena grade`na i umetni~ka dejnost.

Kru{evskite graditeli, zografi i rezbari stanuvaat poznati imiwa i vo drugi krai{ta na Makedonija, kako i vo sosednite zemji. Me|u najstarite sakralni objekti, {to bile izgradeni vo Kru{evo, se smeta crkvata “Sveti Nikola” (1832), opo`arena za vreme na Ilindenskoto vostanie od 1903 godina. Ovaa glavna crkva e poznata po pro~ueniot ikonostas, raboten od tajfata na Petre Filipovi~ - Garkata, rodum od s. Gari i negoviot pomo{nik i zet Dimitar Stani{ev, roden vo Kru{evo. Dvajcata rezbari rabotat zaedno skoro tri decenii.

Po smrtta na Petre Filipovi~ - Garkata vo Kru{evo (1854), Dimitar Stani{ev formira svoja tajfa, rabotej}i vo Makedonija, Bugarija i Srbija. Umira na {eesetgodi{na vozrast (1866) vo Kru{evo, a negovoto delo go prodol`uva negoviot brat Anton Stani{ev.

Vo neposredna okolina na Kru{evo, na mesnosta Trstenik e podignata manastirskata crkva “Sveti Spas”. Spored edna za~uvana plo~a, toa stanalo za vreme na igumenot Gligorije vo 1836 godina. Vo samiot grad se podignati tri crkvi. Tie se delo na doma{ni majstori so prili~no golemi dimenzii. Crkvata “Uspenie na sveta Bogorodica”, vo Mija~kata Maala, e od 1867 godina, kako i crkvata “Sveta Trojca”.

Vo centarot na gradot Kru{evo, vo 1904/1905 godina, e obnovena od osnova starata crkva “Sveti Nikola” (1832 g.), no vo znatno pomali dimenzii. Samo mnogu mal del od opo`arenata crkva “Sveti Nikola” deneska ima vo muzejot na Ilindenskoto vostanie i Kru{evskata Republika i e za~uvan cifeblatot (brojnikot) na toga{nata crkva, ~ii kambani, kako {to se se}avaa starite kru{ev~ani, pri opo`aruvaweto i pa|aweto se ~ule, navodno do Prilep.

I zografstvoto bilo vo podem vo tie godini. Spored izborni podatoci, za~uvani pred s# na ikonite vo crkvite, se spomnuvaat imiwata na pove}emina zografi, dojdenci, ili na onie od Kru{evo. Me|u niv imame istaknati li~nosti so renome na izvonredni majstori, ~ie slikarsko delo ostavile trajni umetni~ki belezi vo sredinata kade {to sozdavale. Takov primer se dve zografski semejstva - Zisi i Atanasovi. Posebno Mihail i negovite sinovi Dimitrie i Nikola.

Zografot Dimitrie na edno mesto hroni~arot zabele`al “..iskusen vo svojot zanaet {to vo turska zemja ne mo`e da bide drug…”.

No, da zaklu~ime. Vo oblasta na kopani~arstvoto, freskoslikarstvoto i na tradicionalnoto graditelstvo, so specifi~nata kru{evska ku}a, ima plejada poedinci i dvaesetina tajfi {to krstarele i tvorele ne samo na ovie prostori, no i podaleku po Balkanot.

Raduva podatokot deka vo ovaa oblast kako da se nayiraat i sledbenici na istaknatite kulturni dejci od ovoj kraj. Pokraj nekolkute muzei, spomenici, spomen-odbele`ja od podale~noto minato, posebno od Ilindenskiot period i navaka, kako: Muzejot na Ilindenskoto vostanie i Kru{evskata Republika (otvoren 1953 g.), Galerijata na osnovopolo`nikot na sovremenata makedonska likovna umetnost, kru{ev~anecot Nikola Martinoski (1968 god.); Spomenikot na nacionalnoosloboditelnata borba i Ilindenskoto vostanie (1974 g.), Spomenikot na Me~kin Kamen na avtorot Dimo Todorovski (1983 g.), Muzejot na NOV (1989 g.). Pokraj ovie, tuka mo`e da se vbrojat: spomenikot na Nikola Karev, na Pitu Guli, bistata na Vele Markov, spomenikot na boi{teto na Sliva, a sega e vo tek izgradbata, odnosno rekonstrukcijata i adaptacijata na Learnicata za kur{umi za Potrebite na vostanicite. So ova Kru{evo }e dobie i u{te muzej.

Likovnoto i kopani~arskoto delo go prodol`uvaat slikarite amateri: Pero Naj~eski (profesor vo penzija), koj gi slika starite ku}i od 19-ti vek, koi zabot na vremeto postepeno gi podjaduva, darovitite prirodni ubavini, {to go opkru`uvaat Kru{evo, se nao|aat na platnata na slikarot amater-primarius d-r Mateja Haci Lega (sega vo penzija), ~ie tvore{tvo e inspirirano od negovoto Kru{evo, kako i od motivite na stru{koto krajbre`je, a kopani~arot \ore ]iskoski koj ~ekori po darovitosta na Petre Filipovi~- Garkata, momentalno raboti na likot na poglavarot na Makedonskata pravoslavna crkva- Negovoto bla`enstvo G.G. Mihail, komu naskoro }e mu bide predaden ovoj kopani~arski portret na skopskata mitropolita. Vo isto vreme dobar tvorec e i Velko Petkovski-[ulc. Site ovie, a ima interes i kaj pomladite, }e gi nadopolnuvaat i zbogatuvaat kulturnite sodr`ini na Kru{evo, a vo skore{na idnina, pa i sega mo`e da se potvrdi deka ovoj grad, bele`it grad po mnogu ne{ta i specifi~nosti, go nosi imeto Grad Muzej.

Krsto A. Topuzoski