United MacedoniansVardarEgejPirin

Aleksandar DONSKI

 

EGIPETSKATA KRALICA KLEOPATRA BILA ETNI^KA MAKEDONKA!

 

          Na 12 avgust ovaa godina se navr{uvaat 2030 godini od smrtta na najslavnata Makedonka na site vremiwa - poznatata egipetska kralica od makedonsko poteklo Kleopatra VII. Vo ovaa statija }e napravime kratok osvrt na nejziniot `ivot i etni~ko poteklo.

          Po smrtta na Aleksandar Makedonski poznato e deka ogromnata Make­don­­ska impe­rija brgu se raspadnala na nekolku dr`avi. No, Makedon­cite i natamu osta­nale da vladeat so nekoi od niv. Taka, na primer, Makedoncite ostanale da vladeat so Egipet, koj se oddelil kako samostojna dr`ava, na ~ie ~elo zastanal aleksandroviot general Makedo­necot Ptole­mej Lagov. Toj ja osnoval makedonskata dinastija Ptolemei, ~ii pri­padnici osta­nale da vladeat so Egipet u{te re~isi trista godini po smrt­ta na Alek­sandar Makedonski.

              Makedonskoto etni~ko poteklo na Ptolemeite go potencira najpoznatiot anti~ki evrejski istori~ar Josif Flavij. Kralevite od dinastijata na Ptolemeite toj sosema jasno gi nare­ku­va “Makedon­ci”(Against Apion...II, 5).

              Za makedonskoto etni~ko poteklo na Ptolemeite pi{uva i rano­hris­tijanskiot pisatel Irinej. Del od negovoto tvore{tvo go prenesuva pozna­tiot ranohristijanski istori~ar Euzebie od Cezareja (okolu 260 - 340 god.). Pi{uvaj}i za sozdavaweto na bib­lio­­tekata vo Aleksandrija i Irinej go spomenuva makedonskoto poteklo na Ptolemeite. Ovde ~itame:

              “U{te pred Rimjanite da ja vospostavat svojata imperija, vo vremeto koga Makedoncite se u{te ja dr`ea Azija, Ptolemej sinot na Lag, posakal da ja zbogati bibliotekata {to toj ja napravi vo Aleksandrija so vredni knigi od site lu|e...” (Eusebius of Caesarea: Church History, Book V, Chapter 8, The Statements of Irenaeus in regard to the Divine Scriptures).

              Makedonskoto etni~ko poteklo na Ptolemeite e spomnato i vo svet­ski poznatata amerikanska CD enciklo­pedijata Microsoft Encarta (USA, 1998; naslov Ptolemaic Dynasty). Ovde ~itame:

              “Dinastijata na Ptolemeite pretstavuva makedonsko semejstvo koe vladeelo so Egipet za vreme na helenisti~kiot period, od smrtta na Aleksandar Veliki vo 323 godina pred Hrista, pa se do vremeto koga Egipet stanal rimska provincija vo 30 godina pred Hrista. Vo razli~ni vremenski periodi Ptolemeite ja dr`ele pod svojat vlast i Kirenajka (koja se nao|a vo severna Libija), Palestina i Kipar. Dinastijata bila os­no­vana od aleksandroviot general Ptolemej. Toj bil postaven za guverner na Egipet od samiot Aleksandar, a vo 305 godina pred Hrista se proglasil sebesi za nezavisen vladetel, pod imeto Ptolemej I Soter. Kralstvoto do`ivealo golem napredok, kako pod  negova vlast, taka i pod vlasta na negovite naslednici: Ptolemej II Filadelf i Ptolemej III Everget, koi postojano imale sporovi so pripadnicite na u{te edna makedonska dinastija - dinastijata na Selevkidite vo Sirija, okolu prevlasta na isto~niot Mediteran... Iako ne bile so egipetsko poteklo, Ptolemeite se pridr`uvale kon pove}e egipetski tradicionalni obi~ai. Isto kako {to pravel i Aleksandar, taka i tie se pretstavuvale sebesi na javnite spomenici vo egipetski stil i obleki... Sepak, vo nivnata vojska domi­nirale gr~kite i makedonskite dol`nos­nici... Poslednata i sigurno naj­slavna vladetelka od Ptolemeite bila Kleopat­ra, koja nezavisno vladee­la, prvo so  poddr{kata od Julie Cezar, a podocna i od Marko Antoni.. “

              Makedonskoto etni~ko poteklo na Ptolemeite e spomnato i na  ofi­ci­jalnata veb-stranica na Internet, postavena od egipetskata vlada (konk­retno od Mi­nisterstvoto za turizam na Egipet). Vo kratkiot  osvrt kon isto­ri­ja­ta na Egipet,  Ptolemeite se nare~eni kako “Makedonska dinas­ti­ja“ (Alexander the Great, Macedonian Dinasty, http://interoz.com/egypt/ macdyn01 .htm).

 

Dinastijata na Ptolemeite

 

              Prv vladetel od dinastijata na Ptolemeite rekovme deka bil Ptolemej Lagov (poznat i kako Ptolemej I Soter). Toj bil roden vo 367 godina pred Hrista. Od 323 godina pred Hrista bil guverner na Egipet i na Libija, a od 305 do 284 godina pred Hrista vladeel kako kral. Vo negovata biografija, vo spomenatata enciklopedija Enkarta (naslov Ptolemy I), ~itame:

              “Ptolemej I... bil osnova~ na dinastijata Ptolemei. Sin na Lag i Makedonec po rod, Ptolemej bil general vo armijata na Aleksandar Veliki, koj  igral glavna uloga vo podocne`niot pohod na Aleksandar vo Azija... “

              Za makedonskoto etni~ko poteklo na Ptolemej I ni zboruva i faktot {to toj bil drugar od detstvoto na Aleksandar Makedonski. Poradi toa, toj podocna stanal eden od najdoverlivite generali na Aleksandar, koj posebno se istaknal vo bitkite za pokoruvaweto na Persija. Otkako stanal kral na Egipet, toj ja proglasil Aleksandrija za glaven grad na svoeto kralstvo. Ptolemej I ja osnoval i poznatata Aleksandriska biblioteka. Toj napi{al i biografija za Aleksandar Makedon­ski, koja denes ne e so~uvana, no se znae deka od nea crpele podocne`nite anti~ki biografi na Aleksandar. Ptolemej I bil o`enet so Berenika I. Umrel vo 283 godina pred Hrista.

              Vo 284 ili 285 godina pred Hrista, Ptolemej I go napu{til pres­tolot vo polza na svojot sin Ptolemej II (309-246 pred Hrista). Ptolemej II vojuval so makedonskata dinastija na Selevkidite (koi toga{ vladeele so del od Azija). Vo negovo vreme Egipet do`iveal silen ekonomski i kulturen procut. Ptolemej II  zna~itelno ja zbogatil bibliotekata vo Aleksandrija i  aktivno ja poddr`uval umetnosta. Pritoa mnogu mu pomagala negovata sopruga Arsinoja (316-271 pred Hrista), koja imala golemo vlijanie vo negovoto vladeewe.

              Ptolemej II bil nasleden od svojot sin Ptolemej III (okolu 282-221 pred Hrista). Toj uspeal da ja pripoi Kirenajka kon Egipet. Isto kako i negoviot tatko, i toj ja zbogatil bibliotekata vo Aleksandrija i ja poddr`uval umetnosta. Vo negovo vreme ekonomijata na Eipet do`iveala u{te pogolem procut.

              Potoa na vlast do{ol Ptolemej IV, ~ija sopruga isto se vikala Arsinoja. Toj ne vladeel dolgo i bil nasleden od svojot sin Ptolemej V, koj formalno do{ol na vlast po smrtta na svojot tatko, koga imal samo pet godini. Toga{ prakti~no vlasta vo Egipet bila vo racete na korumpiranite ministri na Ptolemej IV, {to dovelo do posledici po dr`avata. Ptolemej V imal sestra, po ime Arsinoja (III). Koristej}i ja vakvata sostojba i taa posakala da dojde na vlast. No, vo toa ne uspeala bidej}i bila ubiena verojatno po nalog na korumpiranite ministri. Prakti~no Ptolemej V bil samo formalen vladetel na Egipet. Koga napolnil {esnaeset godini, bil o`enet so Kleopatra I, koja bila }erka na Antioh III, makedonski kral od dinastijata na Selevkidite. Vo brakot so Kleopatra I mu se rodile dva sina. Ptolemej V umrel na vozrast od dvaeset i osum godini. Se smeta deka bil otruen. Bil nasleden od svojot sin Ptolemej VI, koj isto taka imal samo pet godini koga umrel negoviot tatko.

              Ptolemej VI (okolu 186 - 145 pred Hrista) isto taka nemal sre}a vo vladeeweto so Egipet. Toj vojuval protiv Antioh IV (kralot na Selevkidite) pri {to bil zaroben. Toga{ bil zamenet od svojot brat Ptolemej VII. Po padot na Antioh IV, Ptolemej VI se vratil na prestolot vo Egipet i zaedni~ki vladeel so svojot brat Ptolemej VII. Podocna izbil sudir pome|u niv.  Vo 145 godina pred Hrista na vlast vo Egipet do{ol Ptolemej VIII, koj isto taka bil sin na Ptolemej V. Toj bil opi{an  kako surov vladetel, iako vovel liberalni reformi vo religioznite institucii. Bil o`enet so Kleopatra III. Vo brakot im se rodile dva sina (Ptolemej IX i Ptolemej X Aleksandar) i tri }erki (Kleopatra IV, Kleopatra Trifena i Kleopatra Selena). Ptolemej VIII umrel vo 116 godina pred Hrista.  Prestolot na Egipet toga{ do{ol vo racete na negovata `ena Kleopatra III.  Taa go forsirala svojot pomlad sin Ptolemej X kako nov vladetel na Egipet, iako gra|anite na Aleksandrija pove}e sakale Ptolemej IX da im bide  kral. Ptolemej IX prvo bil postaven za guverner na Kipar, no pod pritisok na gra|anite na Aleksandrija, bil vraten da vladee so Egipet. Podocna negovata majka Kleopatra III go obvinila deka navodno podgotvuval zagovor protiv nea i povtorno uspeala da go isprati na Kipar. Namesto nego, na prestolot povtorno do{ol negoviot pomlad brat Ptolemej X. Kleopatra III umrela vo 101 godina pred Hrista. Ptolemej X ostanal da vladee so Egipet kako mo{ne nepopularen kral. Zaginal vo edna bitka vo 88 godina pred Hrista. Po negovata smrt, Ptolemej IX povtorno se vratil od Kipar vo Eipet i povtorno stanal kral. Toj vladeel so Egipet u{te osum godini, se do svojata smrt. Ptolemej IX imal dva sina, no tie umrele kako mali deca. Poradi toa, bil nasleden na prestolot od svojata }erka Kleopatra Berenika. Spored egipetskata tradicija (spored koja sekoja `ena vladetelka morala da ima kraj sebe li~nost od ma{kiot pol za da mo`e da vladee) Kleopatra Berenika bila prinudena da se oma`i za svojot bratu~ed Ptolemej XI, koj bil  sin na Ptolemej X. No, samo po devetnaeset dena od svadbata Ptolemej XI ja ubil svojata sopruga Kleopatra Berenika. Toa gi razgnevilo gra|anite na Aleksandrija, koi nasilno vlegle vo kralskiot dvorec i go ubile svojot kral Ptolemej XI. Toga{ vo Egipet zavladeal haos. Na prestolot do{ol Ptolemej XII, koj vladeel  do svojata smrt vo 51 godina pred Hrista. Toj imal ~etiri }erki i dva sina. Edna od negovite }erki bila Kleopatra VII. Toa vsu{nost e poznatata  egipetska kralica Kleopatra, ~ie ime denes e poznato vo celiot svet. Zna~i najslavnata egipetska kralica vsu{nost bila etni~ka Makedonka! Taa bila dale~na pra-vnuka na alek­sand­roviot general i drugar od detstvoto Pto­le­­mej Lagov. Denes ne postoi nitu edna se­rioz­na i objektivna istoriska enciklopedija ili druga publi­kacija, vo koja ne e po­ten­cira­no makedonskoto etni~­ko poteklo na ovaa pro­~u­ena egipet­ska vladetelka. ]e navedime nekolku primeri vo potkrepa na ova.

Vo CD enciklo­pe­dijata Chronicle Encyclopedia of History, (USA,1997), vo poglavieto za Kleopatra VII (Chronology) ~itame:

“Vo 69 godina se rodila tretata }erka na eden od makedonskite faraoni na Egipet, Ptolemej XII."

              Vo internet izdanieto na Riverworld penmush org, vo vrska so etni~­koto poteklo na Kleopatra ~itame:

              "Kleopatra bila visoka i vitka `ena od ~isto makedonsko po­teklo." (Cleopatra VII Thea Philopater, description http://riverworld.pennmush. org/~alansz/rw-pbem/bg/chars/cleopatra.html).

              Vo podolgata statija za Kleopatra, objavena vo istoriskata publi­kacija vo izdanie na InterOz od SAD, vo vrska so etni~koto poteklo za ovaa slavna egipetska kralica, ~itame:

              “Kleopatra bila energi~na makedonska kralica. Taa bila brili­jant­na `ena, koja sonuvala za golema svetska imperija. Za malku i }e uspeela vo toa... Edinstven vladetel koj mo`e da frli senka vrz fascinantnosta na Kleopatra bil Aleksandar, koj isto taka bil Makedonec... Ptolemeite bile po poteklo Makedonci, koi vladeele so Egipet kako faraoni. Kleopatra bila posledniot egipetski faraon.” (Podetalno vo: Cleopatra VII, Ptolemaic Dynasty, Design, Layout and Graphic Art by Jimmy Dunn, an Inter City Oz Inc Employee USA, 1996).

              Anti~kite istori~ari razli~no ja opi{uvaat Kleopatra. Josif Flavij go kritikuva nejziniot karakter, {to vpro~em e i sosema razbirlivo ako se znae deka taa izvesno vreme gi pripoila evrejskite teritorii kon svojata dr`ava. Me|utoa, anti~kiot gr~ki istori~ar Plutarh vo svojata biografija za Marko Antonie so voshit pi{uva za Kleopatra. Toj naveduva deka taa zboruvala golem broj jazici, pri {to indirektno spomenuva deka nejziniot maj~in jazik bil makedonskiot. Plutarh pi{uva:

              “Be{e vistinsko zadovolstvo da se slu{a zvukot na nejziniot glas so koj, kako instrument so mnogu `ici, taa preo|a{e od eden jazik vo drug, taka {to, ima{e samo nekolku barbarski narodi so koi razgovara{e preku preveduva~, dodeka so pogolemiot broj od niv taa direktno razgovara{e. Takvi bea: Etiopjanite, Troglodite, Evreite, Arapite, Sirijcite, Medite, Partijcite i mnogu drugi, ~ii jazici taa gi nau~i. Toa be{e u{­te poiznenaduva~ko zatoa {to pove}eto od nejzinite predci kralevi odvaj se ma~ea da go nau~at egipetskiot jazik, a nekoi od niv prili~no go zapo­stavija i makedonskiot jazik." (Antony by Plutarch, Translated by John Dryden).

              Ova mnogu zna~ajno svedo{tvo od Plutarh ni zboruva deka maj~iniot jazik na Ptolemeite bil tokmu makedonskiot jazik! Gledame deka, sproed Plutarh, nekoi od niv (verojatno poradi politi~ki pri~ini) go zapos­ta­vuvale makedonskiot jazik na smetka na jazikot koine. No, Plutarh ne pi{uva takvo ne{to i za Kleopatra, {to zna~i deka taa si go zboruvala  maj~iniot makedonski jazik. Da potsetime deka Plutarh ova go napi{al samo stotina godini po smrtta na Kleopatra (nekade okolu 75 godina po Hrista), {to zna~i deka vremenski bil mnogu blizu do nastanite povrzani so nea.

              Da napravime kratok osvrt kon istoriskite nastani povrzani so vladeeweto na Kleopatra VII. Po smrtta na nejziniot tatko Ptolemej XII, Kleopatra ostanala da vladee so Egipet zaedno so svojot dvanaesetgodi{en brat Ptolemej XIII. Kleopatra toga{ imala samo osumnaeset godini (bila rodena vo 69 godina pred Hrista vo Aleksandrija).  Rekovme deka taa imala u{te tri sestri. Postari od nea bile Kleopatra VI i Berenika, a pomlada od nea bila Arsinoja IV. Imala u{te eden brat poznat kako Ptolemej XIV. Za nejzinata sestra Kleopatra VI se smeta deka umrela kako mlada. Vo toa vreme dr`avata na Ptolemeite se pove}e propa|ala na smetka na raste`ot na Rimskata imperija.

              Spored egipetskata tradicija (koja ve}e ja spomnavme i do koja Ptolemeite striktno se pridr`uvale), Kleopatra ne mo`ela da vladee sama so Egipet, pa zatoa formalno bila prinudena da se oma`i za svojot pomlad brat Ptolemej  XIII. Sepak, taa u{te na po~etokot na zaedni~koto vladeewe, go ignorirala svojot brat. Na monetite go pretstavuvala samo svojot lik, a na oficijalnite dr`avni dokumenti go potpi{uvala samo  svoeto ime. Vo toj period nivnata dr`ava gi zagubila teritoriite na Kipar, del od Sirija i Kirenajka. Po trigodi{no zaedni~ko vladeewe, Kleopatra bila simnata od prestolot, a glavni vinovnici za toa bile sovetnicite na nejziniot brat Ptolemej XIII, koi uspeale da go ubedat deka e podobro da vladee sam. Toga{ Kleopatra bila progoneta vo Teba, a na prestolot ostanal da vladee sam  mladiot i neiskusen Ptolemej XIII. Vo toa vreme na vlast vo Rim se nao|al Julie Cezar. Vo 48 godina pred Hrista, Cezar do{ol vo Aleksandrija, a Ptolemej XIII se povlekol od kralskiot dvorec. Cezar vlegol vo kralskiot dvorec vo Aleksandrija, no ne sakal formalno da go okupira Egipet, tuku sakal da stavi svoj privrzanik da vladee so ovaa dr`ava.  Toa go iskoristila Kleopatra, koja vo me|uvreme uspeala da dojde do Cezar pri {to vedna{ go osvoila so svojata privle~nost i stanala negova qubovnica. Me|utoa Cezar pobaral da se sretne i so nejziniot brat i protivnik Ptolemej XIII. Taka Kleopatra i Ptolemej XIII zaedni~ki bile pokaneti pred Cezar. Ptolemej XIII sfatil deka Cezar ve}e e pod vlijanie na Kleopatra i vedna{ mu stanalo jasno deka taa }e go zameni na prestolot. Poradi toa toj, zaedno so svoite lojalni privrzanici, organiziral voen bunt protiv Cezar. Vo sudirite {to sleduvale izgorel del od bibliotekata vo Aleksandrija. Vo takvi uslovi i Arsinoja (sestrata na Kleopatra) pobegnala od kralskiot dvorec, pri {to i taa bila proglasena za kralica, otkako dobila poddr{ka od Makedoncite koi bile protiv Kleopatra. Vo vrska so ova, vo gore­navedenoto izdanie Cleopatra VII, Ptolemaic Dynasty, (Design, Layout and Graphic Art by Jimmy Dunn, an Inter City Oz Inc Employee USA, 1996), ~itame:

              “Sestrata na Kleopatra Arsinoja pobegnala od dvorecot i oti{la kaj Ahila (vojskovoditel i oponent na Kleopatra, z. m.). Taa bila proglasena za kralica od makedonskiot del od vojskata.”     

              Sudirot so protivnicite na Kleopatra zavr{il so nivni poraz. Glavnite vojskovoditeli bile pogubeni od strana na Cezar, a zaginal i samiot Ptolemej XIII. Taka Kleopatra stanala edinstven vladetel na Egipet. No, za da ja zadovoli egipetskata tradicija, taa i ovojpat formalno bila prinu­dena da se oma`i za svojot u{te pomlad edinaesetgodi{en brat Ptolemej XIV. Vsu{nost taa si ostanala qubovnica na Cezar i od taa vrska na 23 juni  47 godina pred Hrista im se rodil sinot Cezarion (poznat i kako Ptolemej XV). Vo 46 godina pred Hrista Cezar ja pokanil Kleopatra vo Rim. Konzervativnite republikanci negoduvale poradi negovata vrska so Kleopatra, koja tamu bila do~ekana so najvisoki po~esti. Cezar bil tolku opien od nea {to voop{to ne obrnuval vnimanie na negoduvawata od republikancite. Toj duri naredil da bide napravena zlatna statua so likot na Kleopatra, koja bila postavena vo poznat rimski hram. Istovremeno Cezar otvoreno izjavil deka i formalno }e se o`eni za nea, {to isto taka predizvikalo negoduvawe srede visokite krugovi vo Rim. No, vo 44 godina pred Hrista Cezar bil ubien vo atentat. Kleopatra vedna{ se vratila vo Aleksandrija, zagri`ena za natamo{nite nastani. Taa naredila da bide ubien Ptolemej XIV, a za vladetel {to }e vladee zaedno so nea go proglasila svojot ~etiri­godi{en sin Cezarion (Ptolemej XV). Toga{ vo Egipet vladeela golema ekonom­ska kriza. Kleopatra budno gi sledela nastanite vo Rim, kade na vlast zaedni~ki do{le Marko Antonie, Oktavijan Avgust i Lepid. Bidej}i Oktavijan Avgust te{ko se razbolel, Kleopatra procenila deka najzna~ajna li~nost vo Rim }e bide Marko Antonie.  Toga{ taa verojatno donela odluka da mu se pribli`i i nemu. Kleopatra za prv pat se sretnala so Marko Antonie vo 41 godina pred Hrista vo Tars. Tamu Kleopatra go zavela mo}niot Rimjanin. I pokraj ekonomskata kriza vo Egipet, taa mu odnela skapi podaroci, a sebesi se oblekla kako Afrodita (bogiwata na qubovta). Na Marko Antonie  mu se dopadnala idejata da dobie `ena so “sina krv” od dinastijata na Ptolemeite, zatoa {to negovata toga{na sopruga Fulvija bila od srednata klasa. Taka se rodila edna od najpoznatite qubovni vrski vo istorijata na ~ove{tvoto. Vo 41 godina pred Hrista Marko Antonie i Kleopatra zaedni~ki `iveele vo Aleksandrija, a vo 40 godina Marko Antonie zaminal ottamu. Toga{ po~inala negovata sopruga Fulvija, a toj, za da gi smiri odnosite so Oktavijan Avgust, se o`enil za negovata sestra Oktavija (koja toga{ i samata bila vdovica).  Vo me|uvreme Kleopatra mu rodila bliznaci na Marko Antonie, koi gi dobile imiwata Aleksandar Helios (Sonce) i Kleopatra Selena.

              Marko Antonie na Kleopatra i gi podaril teritoriite na Kipar, Kilikija, Fenikija, del od Sirija, Judeja i Arabija. Taka Kleopatra, uspeala zna~itelno da ja zgolemi teritorijata na svojata dr`ava. Toga{ Egipet za mig povtorno ja vratil svojata stara slava. Bila izgradena silna flota, koja vsu{nost mu bila potrebna na Marko Antonie vo negovata borba protiv sopernicite vo Rim. No, vo 36 godina pred Hrista Marko Antonie do`iveal poraz. Kleopatra bila so nego vo Antiohija. Toga{  im se rodil u{te eden sin, kogo go narekle Ptolemej Filadelf. Vo 34 godina pred  Hrista Marko Antonie izvojuval pobeda vo Ermenija, od koja  dobil zna~itelni finaniski sredstva. Ovaa pobeda bila grandiozno proslavena vo Aleksandrija. Na javnata proslava Kleopatra bila pretstavena kako bo`icata Izida, a Marko Antonie sebesi se pretstavil kako makedonskiot bog Dionis. Vo toj pobedni~ki zanes, Kleopatra i Marko Antonie i navistina posakale da sozdadat svetska imperija, isto kako {to toa svoevremeno se obidel da go napravi i Aleksandar Makedonski. Detalen opis na ovoj pobedonosen zanes na Marko Antonie i na Kleopatra dava Plutarh, koj pi{uva:

              “...Bea postaveni dva zlatni trona vrz srebrena platforma. Edniot be{e za nego (Marko Antonie, z.m.), a drugiot za Kleopatra. Kraj nivnite noze bea postaveni poniski tronovi za nivnite deca. Toj ja proglasi Kleopatra za kralica na Egipet, Kipar i Libija. Za vladetel {to }e vladee zaedno so nea go proglasi Cezarion (Ptolemej XV, z.m.), uglednot sin od prethodniot Cezar, koj ja ostavi Kleopatra so dete. Negovite sopstveni sinovi od Kleopatra bea proglaseni za kralevi nad kralevite. Na Aleksandar toj mu ja dade Ermenija i Medija, zaedno so Partija, vedna{ otkako }e bide zavzemena. Na Ptolemej mu gi dade Fenikija, Sirija i Kilikija. Aleksandar be{e izveden pred narodot vo mediska nosija, so tijara so ispraven vrv, dodeka Ptolemej nose{e ~izmi, nametka i makedon­ska kapa opfatena so dijadema, kakva {to po obi~aj nosea naslednicite na Aleksandar... I koga  tie gi  pozdravija svoite roditeli, edniot be{e primen od stra`ari Makedonci, a drugiot od stra`ari Medi i Ermenci. Kleopatra toga{, kako i prethodnite pati koga se pojavuva{e pred narodot, be{e oble~ena kako bo`icata Izida i mu se pretstavi na narodot kako Nova Izida". (Antony by Plutarch, Translated by John Dryden).

              Vo gorenavedenoto izdanie Cleopatra VII, Ptolemaic Dynasty, (Design, Layout and Graphic Art by Jimmy Dunn, an Inter City Oz Inc Employee USA, 1996), otkako e daden opisot na ovaa grandiozna proslava, avtorot zaklu~uva:

              “Kleopatra sonuvala da stane kralica na celiot svet”.

Deka kraj­na cel na Kleo­patra VII i na nejziniot soprug Rimjaninot Marko Antonie, bi­la obno­vu­vawe na Makedonskata imperija od vremeto na Aleksandar Make­don­­ski smeta i germanskiot istori~ar Ulrih Vilken. (Vilken, Aleksandar Makedonski, Skopje, 1988, str. 309). Vpro~em, faktot {to tie poka`uvale po~it kon kulturata na site narodi nad koi vladeele (preku javnoto prezentirawe na nivnite obi~ai, nosii i religiozni ubeduvawa) e dovolen pokazatel deka tie i navistina sakale da ja obnovat imperijata na Aleksandar Makedonski. Ne treba da potsetuvame deka taka se odnesuval i samiot Aleksandar, koj isto taka javno ja manifestiral svojata  dlaboka po~it  kon ostanatite narodi.

              Vo 31 godina pred Hrista Marko Antonie se razvel od svojata sopruga Oktavija. Toga{ toj iskoval moneti so svojot lik i so likot na Kleopatra. Ovie moneti denes se edni od najskapite i najbaranite vo svetot na numizmatikata. Prethodno Oktavijan Avgust i objavil vojna na Kleopatra. Vo presudnata bitka pome|u Marko Antonie i Oktavijan Avgust, pobedila flotata na Oktavijan Avgust. Marko Antonie dobil la`na vest deka Kleopatra zaginala, poradi {to izvr{il samoubistvo. Kleopatra se obidela da pregovara i so Oktavijan Avgust, no toj ne poka`al nikakov interes za takvi pregovori. Nao|aj}i se vo bezizlezna sostojba Kleopatra izvr{ila samo­ubistvo, otkako prethodno dozvolila da bide kasnata od egipetska kobra. Spored egipetskata tradicija, site {to umirale od otrovot na kobrata, ostanuvale besmrtni. Kleopatra umrela na 12 avgust 30 godina pred Hrista koga bila na vozrast od 39 godini. Vedna{ po nejzinata smrt, Egipet bil okupiran od Rimjanite i negovata teritorija bila anektirana kon rimskata imperija. Posledniot formalen vladetel na Egipet Ptolemej XV (sinot na Kleopatra od Julie Cezar) bil zadaven po naredba na Oktavijan Avgust. Interesno e toa {to drugite deca na Kleopatra ({to gi imala so Mar­ko Antonie) ostanale `ivi i bile posvoeni i izrasnati tokmu od Oktavija (razvedenata sopruga na Marko Antonie i sestra na Oktavijan Avgust).

              Qubovta pome|u Makedonkata Kleopatra i Rimjaninot Marko Antonie bila vekovna inspiracija za mnogu poznati umetnici vo svetot. Slavniot Vilijam [ekspir, vo ~est na ovaa qubov, ja  napi{al svojata drama pod naslov  “Antonie i Kleopatra”, a drama za qubovta pome|u Cezar i Kleopatra napi{al i Bernard [o. Za `ivotot na Kleopatra se snimeni i dva filmski spektakli (edniot so Elizabet Tejlor vo glavnata uloga), a sozdadeni se i golem broj  literaturni,  muzi~ki i  drugi umetni~ki dela.