ILINDENSKATA EPOPEJA-1903 GODINA

§ Ilindenskata slobodarska tradicija se vklopi vo kontinuitetot na makedonskata narodnoosloboditelna borba.

Pred devedeset i sedum godini, na 2 avgust 1903, be{e krenato Ilindenskoto vostanie, epohalen ~in vo makedonskoto nacionalnoosloboditelno dvi`ewe. Toa be{e samo povod da se razbranat vekovno tleenite streme`i na makedosnkiot narod, koj nao|aj}i se vo osmanskoto ropstvo, ve}e pet vekovi se bore{e da se iska~i kon piedestalot na slobodata.

Vo poslednata decenija na devetnaesettiot vek vo Makedonija napolno sozreaja op{testveno-politi~kite i nacionalnoosloboditenite uslovi za organizaciono oformuvawa na revolucionernite nastroenija na makedonskiot narod. Vo 1893 godina, vo Solun be{e sozdadena makedonskata revolucionerna organizacija, koja vo liceto na “Vnatre{nata makedonska revolucionerna organizacija” (VMRO) odigra golema uloga vo splotuvaweto na makedonskite masi za izvojuvawe na slobodata, na samobitnata i samostojnata makedonska dr`ava. Vo period na skoro edna decenija ovaa organizacija uspea da gi obedini site makedonski op{testveni sili, da ja ra{iri organizacionata mre`a niz cela Makedonija, da go kanalizira na pravilen pat nacionalnoosloboditelnoto dvi`ewe.

Vo po~etokot na Januari 1903 godina, Centralniot komitet na Vnatre{nata organizacija, iako za toa ne be{e povolna ni vnatre{nata ni nadvore{nata situacija na Makedonija, a na toa se sprotivstavija i vidni dejci na ovaa Organizacija, donese re{enie da se podigne vostanie vo letoto na istata godina. Re{enieto za vostanie ozna~uva{e nova faza vo razvitokot na makedonskoto nacionalnoosloboditelno dvi`ewe i presvrtnica vo negovata istorija.

Po donesuvaweto na re{enieto za podigawe na vostanie vo site makedonski oblasti, koi ja sostavuvaa istoriskite i geografskite granici na Makedonija, a koi vleguvaa vo nacionalnite okruzi, bea sprovedeni seriozni pogotovki za izveduvawe na vostanieto. Po izvr{enite podgotovki, vostanieto be{e proglaseno za 2 avgust 1903 godina, koj den se pa|a na narodniot praznik - Sveti Ilija, po {to i samoto vostanie e nare~eno Ilindensko vostanie. Vostanieto gi opfati site delovi na Makedonija, a najgolem zamav ima{e vo zapadnite delovi na Makedonija, vo Bitolskiot vilaet. Tuka revolucionernite sili bea najbrojni i najdobro organizirani i poka`aa najgolem entuzijazam vo za{titata na makedonskata revolucija. Kako rezultat na toa maloto makedonsko planinsko grat~e Kru{evo na edno otklonuvawe na `elezni~kata pruga Skopje - Prilep - Bitola, be{e zazemeno od vostanicite i vo nego be{e formirana slobodnata makedonska republika, nare~ena Kru{evskata republika, koja postoe{e desetina dena. Sli~ni akcii vo sozdavaweto slobodna teritorija ima{e i vo Ohridsko, Kostursko, Lerinsko i vo drugite delovi na Makedonija. Toga{ cela Makedonija se nao|a{e vo vostani~ki po`ar. Toa trae{e skoro tri meseci. Celi tri meseci Makedonija se nao|a{e vo revolucioneren bran na otpor i borba za sloboda. Protiv toj otpor na makedonskite obespraveni masi turskata vlast koncentrira ogromni voeni sili i vo vostani~kite upori{ta bea isprateni ogromni voeni ekspedicii, koi pridonesoa za zadu{uvawe na makedonskata ilindenska revolucija.

Izrazeniot streme` na Makedoncite vo vreme na Ilindenskoto vostanie da se zdobijat so sloboda, poka`aniot besprimeren heroizam vo tekot na vostanieto, neopi{anite masakri na osmanskata soldateska nad neza{titenoto naselenie, predizvika silen bran na simpatii i solidarnost sred me|unarodnata javnost. Epi~nata borba na Makedoncite vo vreme na vostanieto naide na {irok publicitet vo pe~atot. Preku pe~atot se ra{iri interesot sred me|unarodnata javnost za makedonskiot Ilinden. Seto toa pridonese vo me|unarodnata javnost da se pojavi celo edno dvi`ewe vo korist na Makedoncite, takanare~enoto “promakedonsko” ili “filimakedonsko” dvi`ewe. Ova dvi`ewe se anga`ira vo polza na makedonskite raboti, preku najrazli~ni promakedonski manifestacii vo pove}e zemji na Evropa i Amerika.

Dr. Hristo Andonov – Poljanski