“ETNOGENETSKITE RAZLIKI POME\U MAKEDONCITE I BUGARITE”

Avtor: Aleksandar DONSKI

Recenzent: akademik Bla`e RISTOVSKI

Knigata na ednostaven i ubedliv na~in nudi neodbranlivi argumenti protiv golemobugarskata anti-makedonska propaganda, koja e s# po`estoka vo posledno vreme vo i okolu Makedonija!

KRATKA SODR@INA NA KNIGATA:

Vo knigata “Etnogenetskite razliki pome|u Makedoncite i Bugarite” podetalno }e pro~itate:

-deka Makedoncite i Bugarite nikoga{ ne bile “ist narod” zatoa {to nivnata etnogeneza bila razli~na! Etnogenezata na ovie dva razli~ni naroda detalno e obrabotena i objasneta na lesen i razbirliv jazik.

- deka vo triesettite i ~etiriesettite godini vo Bugarija postoela ekstremna masovna nacionalisti~ka organizacija pod imeto “Ratnici za Napredok na B'lgar{tinata” (RNB) vo koja ~lenuvale stotici iljadi Bugari i vo ~ij statut pi{uvalo deka Bugarite ne se nikakvi “Sloveni”, tuku deka se direktni potomci na Huno-Tatarite. ]e pro~itate citati i od dene{ni bugarski istori~ari, koi tvrdat deka Bugarite i Tatarite se ist narod! Taka, na primer, vo po~etokot na 20 vek, vol{kiot Bugarin Ibragimov, }e zapi{e: “Nie sme Tatari, na{iot jazik e tatarski, na{ata kultura e tatarska i se {to pravime e tatarsko.” (Vo knigata }e go najdete izvorot na ovaa izjava).

- deka najpoznatite tatarski istori~ari vo minatoto i denes, sosema jasno tvrdat deka Bugarite i Tatarite se ist narod! ]e pro~itate dosega vo Makedonija neobjaveni citati od poznati tatarski istori~ari, koi go potvrduvaat ova!

- deka t.n. “Vtoro Bugarsko Carstvo” vsu{nost voop{to ne bila bugarska dr`ava, tuku deka toa bila turko-vla{ka dr`ava na teritorijata na dene{na Bugarija. Vo najgolemiot broj toga{ni dokumenti za ovaa dr`ava jasno pi{uva deka bila turko-vla{ka. I ovie dokumenti }e gi pro~itate, prezemeni od bugarski knigi.

- deka (spored bugarskite i stranski istori~ari) vistinskite etni~ki Bugari bile turko-mongolsko pleme i tie pripa|ale na `oltata rasa.

- deka vistinskite etni~ki Bugari (turko-mongolskite Bugari), nikoga{ masovno ne se naselile vo Makedonija i nikoga{ masovno ne se izme{ale so makedonskoto naselenie, pa zatoa Makedoncite i da sakaat ne mo`at da bidat Bugari zatoa {to nemaat bugarska krv vo svoite veni. I ova detalno e elaborirano glavno preku citati od bugarski knigi.

- deka prviot priznat bugarski han Kubrat celiot svoj `ivot si `iveel vo svojata tatkovina Azija. Toj nikoga{ vo `ivotot nemal nitu stapnato vo Evropa i verojatno nikoga{ vo `ivotot nemal nitu slu{nato za Makedonija, a kamo li da bide “prviot etni~ki predok” na dene{nite Makedonci.

-deka postojat mnogubrojni dokumenti za bugarskite srednovekovni pusto{ewa na Makedonija, koi ovde se prezemeni isklu~ivo od bugarski knigi. ]e pro~itate i deka Bugarite im bile voeni sojuznici na Osmanliite vo vremeto koga tie ja okupirale Makedonija, neposredno po bitkata na Marica.

- deka nitu edno od bugarskite li~ni imiwa: Kuber, Omurtag, Toktu, Pagan, Cok, Telec, Batbajan, Kotrag, Tervel, Kardam, Butail, Ermiar, Esha~, Imnik, Irtihitun, Isbul, Icvoklij, Okorsis, Onegavon, Oshun, Sondoke, Sumsuvul, Hunol, ^akarar, ^epa i sli~ni na niv denes gi nema srede Makedoncite, dodeka brojni imiwa {to gi nosele anti~kite Makedonci gi nosat i dene{nite Makedonci.

- deka otprvin, namesto zname, Bugarite veele kowska opa{ka zaka~ena na dolgo kopje i deka Bugarite i vo 14 vek go zadr`ale turko-mongolskiot na~in na oblekuvawe. Od ovoj vek za~uvan e etnografskiot opis na a|utantot na savojskiot ricer Ogist de la From (podocna objaven i vo bugarska kniga), vo koj toj jasno pi{uva deka ma`ite Bugari vo 14 vek nosele {alvari i imale izbri~eni glavi.

-deka nasproti lagite na dene{nite bugarski propagandisti deka i “Slovenite” vo Bugarija navodno bile “etni~ki Bugari”, pove}e bugarski istori~ari sosema jasno gi delat Bugarite od “Slovenite”. Bugarskiot istori~ar Stanimirov duri napi{al i deka Bugarite umstveno bile pozaostanati od “Slovenite”. Ova toj go napi{al vo oficijalnata “Istorija na Bugarskata crkva”, objavena kako oficijalno izdanie na Bugarskata Egzarhija!

- deka brojni Makedonci od 18 i 19 vek sebesi se deklarirale kako direktni potomci na anti~kite Makedonci bez bilo koj da gi tera na takvo ne{to.

- deka brojni makedonski ilindenski revolucioneri sosema jasno sebesi se deklarirale kako Makedonci, potenciraj}i deka ne se Bugari. ]e pro~itate i originalni izjavi od slavniot voda~ na Ilindenskoto vostanie Boris Sarafov, koj pove}epati izjavuval deka Makedoncite se poseben narod, nasproti negovoto nepravedno ocrnuvawe od makedonskata ednoumna istoriografija. ]e pro~itate i avtenti~ni napisi od toga{nite bugarski vesnici koi ja napa|ale makedonskata dejnost na Goce Del~ev. ]e pro~itate i taen bugarski dokument od Ilindenskiot period vo koj se tvrdi deka Makedoncite barale u~ili{ta na makedonski jazik zatoa {to (citat): “so maka go u~at bugarskiot jazik.”

- deka Goce Del~ev, Dame Gruev, Petar Pop-Arsov i drugite bile sorabotnici ili ~lenovi na Makedonskata grupa “Lozari”, ~ii pripadnici sebesi se smetale kako direktni potomci na anti~kite Makedonci!

- deka kako Makedonci sebesi se deklarirale i u~esnicite vo Karpo{evoto, Razlove~koto i Kresnenskoto vostanie, preku dokumentite od toa vreme, koi se prezentirani vo knigata.

- deka najpoznatata makedonska patriotska pesna “Poslu{ajte patrioti” vo koja e opeana smrtta na makedonskiot patriot Aleksandar Kara|ule Ohridski vsu{nost se odnesuva na negovoto stradawe vo bugarskiot (a ne vo turskiot) zatvor. Aleksandar Kara|ule bil makedonski nacionalen deec koj dejstvuval vo Sofija na krajot od 19 vek. Vo 1892 godina toj bil zatvoren od bugarskata policija. Vo bugarskiot zatvor bil ma~en i ubien, a podocna negovite drugari ja sozdale pesnata “Poslu{ajte patrioti”. Toj ne bil edinstveniot Makedonec koj vo 19 vek bil progonuvan od bugarskata policija.

- deka brojni Bugari (duri i vo 19 vek) sebesi se deklarirale kako Srbi, a brojni Bugari sebesi se deklarirale i kako Grci. ]e pro~itate dosega, vo Makedonija, neobjaveni svedo{tva od stranski patepisci i istori~ari, koi tvrdele deka vo Bugarija `iveat: Srbi, Grci, Iliri, Tatari, Mirmidonci, Panonci pa duri i Hrvati! ]e pro~itate deka za Bugarite niz istorijata postojat najmalku 19 razli~ni etni~ki nazivi, {to pretstavuva deciden dokaz deka `itelite na Bugarija voop{to nemale bugarska etni~ka svest duri i vo prvata polovina na 19 vek.

-deka postojat stari dokumenti (patepisi od stranci, geografski karti i sl.), vo koi gradovite i mestata: Sofija, [umen, Plovdiv, ]ustendil, Samokov, Rilskiot Manastir i drugi se ozna~eni kako “makedonski”.

- deka nasproti lagite za navodniot “iljadagodi{en karakter na bugarskiot jazik” }e pro~itate za prvpat kaj nas obelodeneti originalni izjavi od bugarskite prerodbenici od 19 vek, koi se `alat deka bugarski jazik voop{to ne postoel duri ni vo vtorata polovina na 19 vek, poradi {to mnozina od niv pi{uvale na - srpski!

- deka vo makedonskiot folklor postojat golem broj tvorbi so anti~ko-makedonska sodr`ina, dodeka ne postoi nitu edna tvorba posvetena na nekoj bugarski han ili car, vo koja toj e opean ili opi{an kako “na{“.

Za seto ova i za mnogu drugi raboti koi dosega mo`ebi ne ste gi znaele podetalno }e pro~itate vo knigata “ETNOGENETSKITE RAZLIKI POME\U MAKEDONCITE I BUGARITE”.

Knigata ima 342 stranici A5 format, $ 20.00.

Ako sakate da ja nabavite knigata, javete se na (416) 490-0181.