United MacedoniansVardarEgejPirin

IZVADOK OD KNIGATA NA ALEKSANDAR DONSKI: “DREVNO MAKEDONSKO NASLEDSTVO VO SOVREMENATA MAKEDONSKA NACIJA

 

2. Narodni pesni, predanija i motivi i likovi od prikazni

 

Denes vo makedon­skiot folk­lor postojat brojni makedonski narodni  tvorbi (pesni, prikaz­ni, legendi, pre­da­ni­ja i sl.) posveteni na nekoi od anti~ko-­makedonskite vlade­teli ili javni li~nosti. Postojat i odredeni folklorni elementi  (posebno vo prikaznite), koi nesomneno vle~at koreni od vremeto na anti~ka Makedonija. Ovde }e spomneme nekoi od niv. Pritoa,  vo interes na prostorot, nema da ja prilo­`ime kompletnata sodr`ina na ovie makedonski narodni umotvorbi,tuku samo }e poso~ime na niv­noto pos­toe­we. Posebno }e se zadr`ime na obrabotkata na motivite vo na­rod­nite prikazni, koi imaat anti~ko-makedonsko poteklo.

 

 

Narodni pesni i prikazni

Narodni pesni, vo koi se opeani slavni li~nosti od anti~ko-makedon­skata istorija, zapi{ale re~isi site zapi{uva~i na makedonski narodni umotvorbi od sredinata na 19. vek i podocna. Za vakvata pojava svedo~ele i stranci, koi ja posetuvale Makedonija vo 18, 19 i 20. vek.

Sepak, mo`ebi prv zapis za pesna posvetena na anti~ko-makedonskata istorija imame kaj Teofilakt Ohridski. Vo svojot trud Teofilakt Ohridski za muzikata vo Makedonija od 11. do 12. vek (Makedonska muzika, br. 2, 1979, str. 39-46), poznatiot makedonski istra`uva~ na srednovekovna Makedonija, prof. Branko Panov, spomenuva edno pismo na Teofilakt Ohridski vo koe toj pi{uva deka koga bil vo (citat): varvarskata zemja - Makedonija, naselenieto vo Ohrid go do~ekalo so peewe na (citat): nekakva borbena  i pobedonosna pesna, za koja Teofilakt veli deka vo nea narodot gi opejuval (citat): svoite ~estiti vremiwa.

            Vizantiskiot istori~ar i pisatel Nikifor Grigora, za vreme na svo­jata poseta na Strumica  vo 1326 godina, opi{uva nekoi od narodnite pesni {to tamu gi slu{nal. Toj decidno tvrdi deka (iako ne go razbiral jazi­kot  na tamo{noto naselenie), strumi~kite narodni pesni mnogu potse­tuva­le na - frigiskite! (Nicephore Gregoras, Corespondance, Paris, 1927, str. 30-50). Se znae deka Frigite (Brigite) igrale glavna uloga vo etno­genezata na anti~kite Makedonci, pa ottamu gledame deka u{te Makedoncite vo 14. vek, kako svoe nasledstvo, gi ~uvale starite anti~ko-makedonski (brigiski) motivi vo narodnite pesni.

Mnogu podocna, francuskiot general Fransoa de Tot, koj rabotel vo Cari­grad od 1768 do 1775 (18 vek!), vo svoite Spomeni zapi{al:

Dvaeset i dvajca Makedonci... vo edna kafeana peeja pesni za pobedite na Aleksandar (Aleksandar Matkovski: Makedonija vo delata na stranskite patepisci 1371-1777, Skopje, Misla, 1991, str. 833). Ovie Makedonci bile obi~ni rabotnici.

Svedo{tvo deka spomenot za Aleksandar Makedonski ostanal me|u Makedoncite vo prvata polovina na 19. vek, dal i ruskiot istaknat deec Vik­tor Grigorovi~. Vo vrska so impre­siite od nego­vata poseta na Makedonija vo 1844-1845 godina, toj zapi­{al:

            Vo site krai{ta {to gi posetiv, jas nemam ~ueno drugi imiwa osven imiwata na Aleksandar Veliki i na Marko Krale. I edniot i dru­giot `iveat vo spomenite na narodot... Spomenot za Alek­sandar Veliki sepak e pove}e utvrden kaj narodot.

Viktor Grigorovi~ zapi{al i edna narodna prikazna za makedonskiot car Filip II.  Toa vsu{nost e prvata zapi{ana makedonska narodna prikazna voop{to! Makedonskiot folklorist Kiril Penu{liski, vo Knigata za Cepenkov (cit. delo, str. 520), }e zapi{e:

"Car Filip sos sonce ~init oblok" e prvata na{a zabele`ana pri­kaz­na od Ostrovo. Ja zapi{al Viktor Grigorovi~ vo vremeto na negovoto patuvawe po Makedonija. Taa e objavena duri vo na{e vreme.

Zna~i prvata zapi{ana makedonska narodna prikazna se odnesuva tokmu na slavniot anti~ko-makedonski car Filip II.

 I ~e{kiot nau~nik I. Dorovski vo svojata studija za vrskite me|u ^e­site i Makedoncite objavuva faksimil od edna (citat): makedonska narod­na pes­na, zapi{ana od V. I Grigorovi~. (J. Dorovsky, Ceske zeme a Balkan, Brno 1974).

Haralampie Polenakovi}, vo svojot trud: U{te edna varijanta od makedonskata narodna umotvorba "Car Filip sos slonce oblok ~inili" (Izbrani dela 2, Skopje 1988), naveduva duri ~etiri prikazni ili pesni (a mo`ebi i samo varijanti) za makedonskiot car Filip II.

Bosanskiot zapi{uva~ na makedonski narodni umotvorbi i obi~ai, Stefan Verkovi}, poznato e deka prestojuval vo Makedonija pove}e godini vo sredinata na 19. vek. Toj priznava deka bil mnogu iznenaden koga vo Makedonija otkril narodni pesni za li~nosti od anti~ka Makedonija. Duri ovie pesni toj gi proglasil kako svoe najgolemo otkritie. Vo edno svoe pismo Verkovi} svedo~i:

Ova premnogu va`no i nenadejno otkritie se slu~i vo prvata ~etvr­tina na 1865 godina. Toa be{e edna mala pesna za Aleksandar Veliki, carot Makedonski. Do krajot na godinata najdov u{te dve pesni za nego. Sled­nata 1866 godina naidov na u{te postaro otkritie - na pesna za Orpheus! (Stefan Verkovi}, cit. delo, str. 347).

Zna~i, Verkovi}, ne samo {to otkril makedonski narodni pesni za Aleksandar Makedonski, tuku i za mitskiot kral na Trakijcite Orpheus, za kogo ve}e navedovme svedo{tva deka bil roden (i pogreban) vo Makedonija.

Stefan Verkovi} dal i drugi svedo{tva za makedonski narodni tvor­bi so anti~ko-makedonski elementi, na koi nai{ol za vreme na svojot dolgovremen prestoj vo Makedo­nija. Pritoa svedo~i deka golem broj vakvi predanija imalo kaj makedon­skoto koleno (po{iroko semejstvo) Marvaci (`iteli na del od dene{niot pirinski del od Make­do­nija, koj se nao|a pod Bugarija). Vo ve}e spomenata kniga za Verkovi} (cit. delo, str. 152), ~itame:

Marvacite... go naseluvaat nevrokopskiot okrug {to se prostira me|u planinata Kremen i Momina Kula i slu`i kako estetski del me|u Nevrokop i Razlog (gradovi vo ovoj del od Makedonija, z.m.)... Kaj Marvacite ima prikazni i narodni predanija od najodamne{noto minato, koi bi mo`ele da popolnat mnogu prazni mesta vo op{tata i mesna slovenska istorija, kako i da razjasnat i korigiraat mnogu pogre{ni i neumesni mislewa i dokazi na starite i novi istori~ari za narodite {to `iveat na Balkanskiot Poluostrov, za nivnite pradedovci, starite Trakijci, Makedonci i Iliri...

Pokraj predanijata i prikaznite kaj Marvacite ima i narodni pes­ni, mnogu qubopitni i va`ni, koi se odnesuvaat na najdale~noto mina­to; na ova se odnesuva i pesnata za doa|aweto na Slovenite od Azija (od dale~­nata Kineska zemja, kako {to ka`uva pesnata) na Dunav; u{te pes­na­ta za Alek­sandar Veliki i negoviot kow Bucefal;za pohodot negov vo Azi­ja i voj­­­nata so Darius i Por(us) - carot indiski.Ovaa mnogu va`na pesna za re{e­ni­e­to na potekloto na starite Makedonci, Trakijci i Iliri, ina­ku e ot­kri­ena vo seloto Ker~ovo, {to se nao|a vo Volovi{te,Demir­hisar­ski ok­rug (okrug vo Makedonija, z.m.), kako {to mi raska`a ov~arot Stojan Me~karov.Isto takva pesna imam i od seloto Kru{ovo, vo istiot okrug, no taa e sos­tavena malku poi­na­ku.

            Da potsetime i na ve}e prezentiranoto svedo{tvo od Stefan Verko­vi}, vo koe, toj tvrdi deka vo jugozapadna Make­donija, lu|eto sebesi se dekla­ri­rale kako ~isti Makedonci, potomci na Aleksandar Makedonski.

            Koga sme kaj Verkovi}, da ja spomneme i negovata kniga Veda Slovena, vo koja toj isto taka objavil pesni posveteni na Aleksandar Makedonski i po­dol­ga pesna za Orpheus (Orfen junak), koi gi prika`al kako narodni pesni, no za koi, denes, nekoi smetaat deka mu bile podmetnati od strana na  u~i­telot Jovan Gologanov, koj bil negov sobira~ na narodni umotvorbi i koj, navodno, samiot gi sozdal ovie pesni, prika`uvaj}i gi kako makedonski na­rod­ni. Ina­ku, Gologanov do krajot na svojot `ivot uporno tvrdel deka pes­nite i na­vistina bile narodni i deka e nadvor od logikata deka toj, kako nedovolno obrazovan selski u~itel, bi sozdal takvi pesni. Duri vo edno svoe pismo do Verkovi}, samiot Gologanov pi{uva (citat): nitu sum u~en na narodniot ja­zik, nitu pak ni edna bugar­ska kniga imam. Ponatamu zapi{al deka samiot se­be­si se smeta za (citat): mnogu malku u~en (M. Arnaudov, cit. delo, s. 340).

Deka pesnite od Veda Slovena se originalni narodni tvrdel i Ver­kovi}, no i mnogu u~eni {irum Evropa, koi gi pregledale ovie pesni. Nekoi od niv bile Francuzite: Emil Birnuf, Alber Dimon, Luis Leger i Ogist Dozon; ^ehoslovacite: Janko [afarik i Leopold Gajtler;Poqakot Aleksan­dar Hodzko; Germancite Fliger i Podhorski, Rusinot Vsevold Miler i drugi. Posebno polemikata se vodela okolu pesnite za Orfej i za Aleksan­dar Makedonski. Vo ekot na polemikata, grupa od dvaeset i dvajca `iteli na makedonskiot grad Serez, vo 1876 godina,ispratile pismo do francuskiot izdava~ E. Leroks,vo koe, tie tvrdele deka pesnite od Veda Slovena i navistina se narodni, a {tipskiot u~itel Dimitar Pavlov,vo edno pismo do Verkovi}, voodu{eveno napi{al: Za Orfej Grcite la`at deka bil Grk, no preku Vas u~enite evropjani }e doz­naat deka slovenskiot buen potok go izvadil od svoite nedra i ova bogatstvo (Q. Doklesti}, cit. delo, st. 312 i 301 ).

Sepak, bugarskiot deec [i{manov bil glavniot vo negiraweto na av­ten­ti~nosta na ovie pesni (iako imalo i drugi kako nego).[i{manov otpr­vin nasednal na edna laga od egzarhiskiot agent Petko Slavejkov,koj tvrdel deka porane{niot u~itel S. L. Harizanov navodno mu se doveril deka u~est­vu­val vo falsifikuvaweto na pesnite od Veda Slovena. Me|utoa, samiot Ha­ri­za­nov najenergi~no gi odbil tvrdewata na Slavejkov kako la`ni.No, [i­{­­­ma­nov ne zaprel na ova. Na krajot od osumdesettite godini od  19. vek, toj isp­ra­til nekolku aktivisti (me|u koi i samiot Verkovi}) da  baraat lu|e po makedonskite sela,koi gi znaat ovie pesni. Navodno, tie ne na{le nitu eden selnanec {to gi znael ovie pesni. I tokmu koga se ~inelo deka prikaznata za pesnite od Veda Slo­­vena e zavr{ena,t.e. deka pesnite vo nea i navistina ne se narodni,vo 1894 godina bila ispratena u{te edna ekspedicija (anketna komisija), upa­tena po barawe na bugarskiot crkoven vesnik Novini. Ovaa ekspedi­cija donela iznenadu­va~ka vest, koja glasela deka babata Zlata [opova i izvesniot haxi Stoil od makedonskoto selo Kr~ovo  ja znaele make­don­­skata na­rodna pesna za Orfej! Vesnikot Novini vedna{ ja objavil ovaa infor­ma­cija vo svoite broevi: 52, 73 i 89 (godina III) i br. 15 i 16 (godina IV). Po­docna, folkloristot od makedonsko poteklo A. P. Stoilov objavil poda­tok de­ka, vo 1911 godina, i samiot slu{nal nekolku strofi od pesnata za Or­fej od st­rana na selankata Marija [opova od makedonskoto selo Crvi{ta. I drugi selani mu pot­vrdile na Stoilov deka delovi od pesnata za Orfej gi ima vo drugi na­rodni pesni ({to vpro~em e normalna pojava vo narodnite pes­ni).

Isto taka ne e to~no deka Gologanov navodno mu ispratil pesna za Or­fej na Verkovi}, otkako ovoj mu vetil pari~na nagrada zaradi toa. Naprotiv, Golo­ganov prvo prona{ol edna kratka narodna pesna za Orfej, a duri potoa voodu­{eveniot Verkovi} mu ponudil pari, do kolku mu najde u{te edna takva  (Q. Doklesti}, cit. delo, str. 283). Po ova Gologanov mu ispratil u{te po­dolga pesna za Orfej, za koja podocna bil obvinet deka samiot ja izmislil ({to rekovme deka toj go negiral).

Vo interes na prostorot nema mnogu da se zadr`uvame na problemite okolu potekloto na pesnite vo Veda Slovena, samo }e ka`eme deka duri i do kolku vo niv navistina ima umetni~ki intervencii, fakt e deka vo niv ima i folklorni elementi, a najgolem dokaz za ova se terenskite istra`uvawa na Stoilov, spored koi, selanite mu potvrdile deka vo pesnite od Veda Slovena i navistina ima stihovi od pove}e narodni pesni (zna~i, sepak - narodni!). Ponatamu, fakt e i deka naj`estoki pobornici vo negiraweto na avtenti~­nosta na ovie pesni bile bugarskite dejci, a vo na{e vreme toa se make­don­skite privrzanici na teorijata za zatkarpatskoto slovensko po­teklo na de­ne{­nata makedonska nacija, vo ~ija teorija ne se vklopuva posto­eweto na make­­donski narodni pesni so anti~ki motivi. Fakt e i deka nitu eden od ne­ga­­torite na avtenti~nosta na pesnite od  Veda Slovena go nema nitu spom­na­to faktot deka Orfej i navistina bil roden (i pogreban) vo Make­donija, a kon seto ova sekako deka treba da se ima predvid i faktot deka postojat i drugi make­donski narodni tvorbi so anti~ka sodr`ina, koi ovde gi spome­nu­vame, a za koi, doka`ano, se znae deka ~isti narodni tvorbi, ostanati vo na­{iot na­rod u{te od damnina.

Odime ponatamu so prezentirawe makedonski narodni pesni so anti~­ko-makedonska sodr`ina.

            Me|u Makedoncite vo pirinskiot del na Makedonija (koj denes se nao|a pod Bugarija) i denes postojat makedonski narodni pesni, posveteni na anti~ko-makedonskite vladeteli. Svedo{tvo za ova imame vo romanot Taso Makedonecot (Sofija, 1995) od ma­kedonskiot pisatel vo Bugarija Slave Makedonski. Tamu e objaven del od ma­ke­donska narodna pesna za Aleksandar Makedonski, koja {to Slave Make­don­ski ja slu{al od svojata nepismena majka, koja ja zapomnila u{te od svo­ite stari. Istata pesna bila peena i od eden star ov~ar na golemata makedonska planina Pirin.

            Svedo{tvo za, do neodamna, nepoznata makedonska narodna pesna, pos­ve­­tena na carot Aleksandar Makedonski sre}avame i vo fol­k­lornata zbir­ka na egejskiot Makedonec Dimitar Pop-Dimitrov (koj, vo momentov koga gi pi{uvam ovie redovi, `ivee vo svoeto rodno selo Cakoni vo okoli­nata na Voden, vo delot na Makedonija, {to se nao|a pod Grcija). Ovoj deec, so godini sobiral makedonski narodni umotvorbi niz pove}e gradovi i sela na egej­skiot del na Makedonija. Me|u vakvite tvorbi bila i pesnata za carot Aleksandar Makedonski, koja mu ja ispeal 84-godi{niot Makedonec Tanas Markov. Del od pesnata glasi:

Stani, stani Aleksandre Makedonski

za da vidi{ kako tvoite sinovi

se borat za Makedonija...

Inaku pesnata bila mo{ne dolga i traela okolu petnaesetina minuti (v. Nova Makedonija, Skopje;  1 i 2.11.1997, str. 7).

Vo sredinata na 19. vek francuskiot slavist Siprijan Rober zapi{al edna pesna za Aleksandar Makedonski, koj gi molel bogovite da bdeat (citat): nad negoviot narod slaven so herojski srca, poradi {to zaslu`u­vame da go nosime ubavoto ime Sloveni. Ova ime go dobivme od ustata na samiot Aleksandar, voshituvaj}i se na juna{tvoto na{e, junakot od Makedonija izre~e pred smrtta deka go  prokolnuva sekogo, koj, vo idnina }e govori lo{o za narodot slaven. Na toj narod, kako nagrada za juna~kite dela toj mu gi zave{ta oblastite {to se prostiraat od Jadranskoto More pa se do okeanot na ve~nite ledovi. Aleksandar saka{e celata taa zemja nikoga{ da ne `ivee po drugi zakoni, osven po zakonite na slavnite. (Citirano od knigata na L. Slaveska, str. 34-35). Inaku, ovoj zavet e objaven vo original na francuski vo 1852 godina.

Vo Zbornikot od makedonski i bugarski narodni i umetni~ki pesni od 1909 - 1910 godina (Mihajlo Georgievski: Slovenski rakopisi vo Makedonija, cit. delo, str. 161-173), na str. 68, spomnata e pesna vo koja se spomenuva anti~ko-makedonskiot car Karan. Prvite stihovi na ovaa pesna glasat:

Stara planina,

koj {te v tebe vojska vodi

Kato njama cara gordij,

Cara Karana.

Iako pesnata ovde e zapi{ana na bugarski jazik, pove}e od jasno e deka po sodr`inata toa e makedonska pesna. Vo prodol`enie sleduvale u{te 28 stihovi.

Makedonska narodna pesna za carot Karan spomenuva i makedonskiot prerodbenik Isaija Ma`ovski vo svoite Spomeni (Sofija, 1922). Toj raska­`uva kako, na den 23.02.1867 godina, prestojuval vo makedonskoto selo Sosalija (vo okolinata na Enixe-Vardar) kaj svoite vujkovci, bra}ata Haxi Sekovi. Ve~erta,kaj niv do{ol nekoj Evrein da kupuva volna i, otkako zavr{ile rabota, sednale i peele makedonski narodi pesni. Toga{ bra}ata Haxi Sekovi ispeale nekolku stari pesni za make­donskiot car Karan i Soluna devojka.  Vo vrska so ova Ma`ovski pi{uva:

Slu{aj}i gi pesnite, Evreinot za~udeno gi pra{a kako mo`ele da se za~uvaat ovie pesni od tolku staro vreme. Starcite Haxi Sekovi mu odgovorija deka ovie pesni se ostanati u{te od staro vreme i istite bile prenesuvani od tatko na sin. "Tie bile peeni od na{ite tatkovci i dedovci, ta i nie sme gi nau~ile od niv da gi peeme." (cit. spored Gane Todorovski, cit. delo, str. 30).

Vo makedonskiot vesnik Narodna Volja (Blagoevgrad, juli 1994) e objavena i makedonska narodna prikazna za carot Persej, pod naslov Tatko­va­ta kletva, raska`ana od G. Petrov. Po~etokot na prikaznata glasi:

Edna{ `iveel eden car na Makedonija, {to se vikal Persej. Vo toa vreme vo Makedonija imalo mnogu gatalki. Tie do{le ovde po zavladuva­weto na svetot od strana na Aleksandar Veliki. Toj gi dovel od Indija, od Persija, od Egipet, od sekade...

Ponatamu vo prikaznata se raska`uva deka carot Perseus (Persey) sretnal edna od tie gatalki, koja mu ja pretska`ala propasta na negovoto carstvo, poradi toa {to toj na podmolen na~in go otepal svojot brat, naklevetuvaj}i go pred tatka si deka raboti vo interes na tu|a dr`ava. Podocna tatkoto na Persej razbral za podmolnosta na svojot sin i go prokolnal. Gatalkata mu rekla na Persej deka carstvoto }e mu propadne i tu|inci }e vladeat so negovata zemja. Otkako gi slu{nal ovie zborovi na gatalkata Persej se upla{il bidej}i, tie denovi, i `ena mu sonuvala lo{ son. Ja pra{al gatalkata dali mo`e da napravi ne{to za da se spre~i ovaa sudbina, a taa mu odgovorila:

 - ]e ti ka`am {to da napravi{, ama ne e sigurno dali }e te stigne kletvata. ]e rodite ma{ko dete, ama }e go skriete, nikoj da ne znae oti e va{e. Caricata }e go rodi tamu kade {to nikoj nema da ja znae. Potoa ti }e go dade{ vo nekoja tu|a dr`ava i }e mu ka`e{ na ~ovekot kaj{to }e go dade{ da mu ja ka`e vistinata otkako Makedonija }e bide porobena. Toga{ mo`ebi du{ata na tatko ti }e se smiluva.

Carot Persej taka napravil. Rodile sin so caricata i go odnele na eden ostrov, kade go ostavile  na ~uvawe kaj eden ~ovek. Na ~ovekot mu osta­vi­le pari i zape~ateno pismo za da mu go dade na deteto koga }e porasne. ^ovekot go krstil deteto Andrejko. Koga porasnalo deteto, ~ovekot mu go dal pismoto. Vnatre pi{uvalo koe e toa i kako da dojde do bogatstvata na tatko mu. Tatko mu mu ostavil dve bogatstva i mu opi{al kako da gi najde, t.e. kade se zakopani. Ednoto bilo zakopano na patot blizu rekata Struma (reka vo isto~na Makedonija, z.m.), a drugoto pod edna klupa vo dvorecot vo Solun. Otkako gi na{ol bogatstvata Andrejko sobral vojska i trgnal ja osloboduva Makedonija. Uspeal da ja oslobodi, ama, po kratko vreme, taa pak bila porobena od Rimjanite. Toga{ na Andrejko na son mu izlegol eden star ~ovek, koj mu rekol pove}e da ne se ma~i, bidej}i Makedonija u{te dolgo nema da bide slobodna. Taka bilo pi{ano od Gospod. Stariot ~ovek  mu rekol zlatoto {to go ima da go sokrie na tri mesta i da po~ne da gradi crkvi i manastiri. Taka carot i napravil. Izgradil crkvi vo koi narodot i denes odi.

I ovaa narodna prikazna od pirinskiot del na Makedonija ({to denes se nao|a pod Bugarija) vo mnogu se poklopuva so istoriskata vistina.  I navistina vo 149 i 148 godina p.n.e. vo Ma­kedonija se pojavil eden mlad ~ovek, {to se vikal Andrisk i koj tvrdel deka e legitimen sin na  Persej, poradi {to se preimenuval vo Filip [esti. Toj se obidel da ja oslobodi Makedonija od rimskata okupacija. Sobral voj­ska, i duri, na kratko, uspeal da ja oslobodi cela Makedonija. Vo toa mu po­mognale i Trakijcite. No, Rimjanite ispratile golema vojska i do pre­sud­na­ta bitka do{lo kaj Pydna vo 148 godina.Andrisk (ili Filip [esti) ot­prvin imal uspeh vo bitkata, no potoa napravil takti~ka gre{ka, po {to bil po­razen.

 

 

Predanija i legendi

 

Ovde }e navedeme nekolku predanija i legendi, zapi{ani vo 19. i 20. vek, koi imaat anti~ko-makedonski koreni. 

Vo Zbornikot od [apkarev (Sofija, 1891) se nao|a predanie, koe glasi: Aleksandar Veliki ja izumil vojnata. Vo nego se veli:

Prostiot narod ka`uva i veruva deka vojnite najprvo bile pronajdeni od Aleksandar Veliki Makedonski. Koga toj {etal po more, odej}i vo nekoj drug nepoznat svet, za da najde i nacrpi besmrtna voda, za da se napie, ta da ne umira nikoga{, koga videl vo moreto ribite da se bijat pome|u sebesi kako vo vojna, namislil i toj da go napravi istoto, pa koga do{ol vo svoeto carstvo, prv ja izumil vojnata na ovoj svet.

Nekolku predanija za Aleksandar Makedonski ima registrirano i vo Institutot za folklor od Skopje (m.l.1755). Edno od niv e  raska`ano od g-din Stanimir Vi{inski vo 1971 godina, roden vo selo Misimer (vo okolinata na makedonskiot grad Voden, koj se nao|a vo delot od Makedonija pod Grcija), vo 1885 godina.

Vo drugo predanie, raska`ano od g-|a Loza Kam~evska od makedonskiot grad Prilep (L. Sla­veska, cit. delo, str. 37), Aleksandar Makedonski go pobedil Darius so toa {to se kladel so Darius, koj }e izede pove}e od makedonskite luti piper­ki. Darius ne mo`el da  izede tolku kolku {to izel Aleksandar i zatoa moral da go predade svoeto carstvo.

Predanie vo koe se spomenuva Aleksandar Makedonski zapi{al i sobira~ot na makedonski narodni umotvorbi od 19. vek, po ime Marko Celenkov (D-r Kiril Penu{liski, cit. delo, str. 100). Vo predanieto za stariot makedonski grad Gradi{te Cepenkov zapi{al:

Za toj rasipan grad se prika`ua, oti e prajen od Aleksandra, caro Ma}edonc}i. Pri se {to vrvi Crna niz Gradi{teto, koa bil zdrav grado imalo edno jako kale i za vo kaleto voda imalo doneseno od  baegi daleku.

Ponatamu Cepenkov ja raska`uva legendarnata istorija na ovoj star grad, s# do negovoto osvojuvawe od Turcite vo 14. vek.

Vo Zbornikot na bra}ata Miladinovci vo poglavieto Predanija kako prvo po red stoi zapi{ano predanieto za Aleksandar Makedonski. Istoto e nasloveno Car Aleksandar i glasi:

Car Aleksandar saka{e da hodit da zemit besmrtna voda. No koj ode{e, nikoj ne se vra{~a{e nazad; za{~o duri da stignit nekoj do nea, treba{e da patuvat tri dni se vo no{na temnina, vo koja qugeto se zaskitveha i ne mo`eha da se vratat na bel den. Car Aleksandar zede so sebe si kobili i `drebina. Vo temninata vrza kobila; i v rastojawe {~o mo`it da se ~uet glasot, vrza `drebe; potamo kobila, posle `drebe, i taka podaleku duri stigna do besmrtnata voda, koja stoe{e me|u dve planini, koi se otvoraha i zatvoraha. Toj so golema brzina nacrpi edno {i{e i po glasovite od kobilite i `drebinata, koi r`eha, nahodva{e patot i taka se vrati na bel den. [i{eto ostavi na prozorecot za da se napie utrinata vo nedeqa; i nara~a na sestra mu da vardit, da ne nekako isturit besmrtnata voda. Sestra mu metee{~em ne dogleda i skr{i {i{eto. Car Aleksandar koga ~u tova, stra{no se naquti, a sestra mu, izbegvee{~em qutinata negova, se frli v more i se prestori delfin, koj, koga ~uet Aleksandrovoto ime, se kriet vo morskite globini.

Blagodarenie na g-din Qube Panov (r. 1938) od Veles (grad vo Makedonija), objavuvame u{te edna varijanta na ova predanie. Ova predanie g-din Panov go zapomnil od svojata majka Vaska Jolevska Panova (1913-1980), rodena vo Bitola (grad vo Makedonija), a ma`ena vo Veles. Istoto go prenesuvame vo celost:

Gospod sozdal lu|e so razli~na boja na ko`ata. Ova Gospod go napravil pred Potopot. Na belcite Gospod im go pratil svojot sin, {to se vikal Makedon i site belci otprvin se vikale Makedonci. Podocna, najpoz­nat car na Makedoncite, bil Aleksandar Makedonski. Toj edna{ prona{ol besmrtna voda i ja dal na sestra si da ja ~uva i da vnimava da ne se isturi. No, taa kri{um se napila i vodata se isturila. Pla{ej}i se od lutinata na brata si se frlila vo Egejskoto More. No, bidej}i ne mo`ela da umre, naedna{ se prestorila vo polovina riba, polovina devojka. Do den denes koga parabrodite minuvaat ottamu, pla{ej}i se da ne gi prevrti, lu|eto od parabrodite, na set glas  vikaat: "@iv e Aleksandar!". Taka ja pla{at sestra mu na Aleksandar i taa bega od niv, a parabrodite bezbedno zaminuvaat.

Francuskiot slavist Andre Mazon vo svojot Zbornik Slavjanski pri­kazni od jugozapadna Makedonija (Pariz, 1923) objavil predanie, raska­`a­no od dedo Jovan od selo Nevoljani (vo okolinata na makedonskiot grad Kostur, koj denes se nao|a vo delot  od Makedonija pod Grcija), vo koe ima fantasti­~en spoj pome|u Aleksanadar Makedonski, Krali Marko i Jankula, koi uspeale da naleat `iva voda, koja gi pravela lu|eto besmrtni. Jankula i Krali Mar­ko se napile i tie do denes se `ivi, a Aleksandar ne uspeal, zatoa {to ses­tri­te mu ja ispile negovata, pa poradi toa umrel (\or|i Radule, cit. delo, str. 191).  Inaku, Krali Marko i Jankula bile srednovekovni makedonski junaci, koi se opeani vo pove}e makedonski narodni pesni kako borci protiv turskata okupacija na Makedonija.

Vo ova predanie, kako i vo prethodnite dve, vo koi se spomenuvaat ses­trite na Aleksandar, vidovme deka tie se staveni vo negativna uloga (tie mu ja pijat,t.e. isturaat  `ivata voda za da mu na{tetat).Istoriskite podatoci zboruvaat deka Alek­­sandar Makedonski imal samo edna rodena sestra i u{te dve ili tri polu-sestri (od ist tatko, a od razli~ni majki). Ne postojat podatoci deka koja i da bilo od negovite (polu)sestri mu napravila kakvo bilo zlo. Naprotiv, Quintus Curtius Rufus (cit. delo, str. 212 i 250) zapi{al deka Aleksandar duri nosel obleka, koja, specijalno za nego, ja napravile negovite sestri, kako i deka edna{ izjavil oti, po zavr{uvaweto na vojnata, }e se vratel kaj svojata majka i sestri ({to jasno govori za nivnata zaemna po~it). No, dodeka toj se po~ituval i sakal so svoite sestri, ne bilo taka i so ostanatite vladeteli i nivni rodnini od kralskiot dvor vo anti~ka Makedonija. Ova se odnesuva za re~isi celata istorija na ovaa dr`a­va. Me|u­seb­nite ubistva na bliski rodnini, klevetewata, podmetnuva­wata i intri­gite, so cel, da se dojde ili ostane na vlast bile sostaven del vo `ivo­tot na vladea~kite kru­go­vi na anti~ka Makedonija, koi, sekako, deka frlaat senka vrz sjajot i slavata na ovaa dr`ava. Mo`ebi poradi toa, kako dale~en odblesok na ovie me­|urodninski intrigi i podmetnuvawa, ostanal ovoj mo­tiv kaj narodniot tvorec, vo koj, tokmu sestrite na Aleksandar Makedon­ski bile tie koi mu napravile zlo.

Predanie za Aleksandar Makedonski ima raska`ano i g-din Nikola Andonov (rod. 1883) od makedonskoto selo Konopi{te (Tanas Vra`inovski: Makedonski narodni predanija, cit. delo, str. 26-29). Vo ova podolgo predanie, na na~in, svojstven samo za narodniot tvorec,  opi{ani se odnosite me|u Aleksandar Makedonski i persiskiot car Darius (Darie),po~nuvaj}i u{te od detstvoto na Aleksandar, pa s# do negovoto ma`ewe za }erkata na Darius (Darie). I ovde se spomnati gajdata (koja e vo ~esta upotreba vo makedonskata narodna muzika), makedonskoto oro (poseben makedonski naroden tanc), makedonskite luti piperki, gradot Solun  i u{te mnogu drugi elementi, koi, zaedni~ki, pravat fantasti~en spoj pome|u istoriskata vistina i imaginacijata na narodniot tvorec.

Interesno e i predanieto za Aleksandar Makedonski i sestra mu Ange­lina (Tanas Vra`inovski, cit. delo, str. 29-32), vo koe, narodniot tvo­rec napravil fantasti~en spoj pome|u na{iot slaven car i devojkata An­gelina, koja vo mnogu makedonski narodni pesni e pretstavena kako  simbol  na nepokorenata makedonska devojka vo Srednovekovieto. Ova pre­da­nie go raska`al g-din Petre Andreski (rod. 1893) od makedonskoto selo Modri{ta. Preda­nieto zapo~nuva so zborovite:

Toa vreme e u{te odamna. Vreme odamna, ej, u{te od ovega, od carot na{, koj bil makidonski Aleksandro, Aleksandro Makidonski.  

Zna~i i ovde gledame deka raska`uva~ot carot Aleksandar Makedon­ski go pretstavuva kako istoriski car na dene{nite Makedonci! Vo predanieto e opi{ano nedo­razbiraweto pome|u Aleksandar i sestra mu Angelina, poradi {to, Alek­sandar bil otruen. Podocna sestra mu ostanala da vladee so Makedonija s# dodeka ne do{le Turcite.

Ovde sakam da potenciram deka vo make­donskiot folklor ne postoi nitu edna tvorba vo koja, koj i da bilo srpski, gr~ki ili bugarski car ili han, e opean kako istoriski car na dene{nite Makedonci, kako {to e slu~ajot so Aleksandar Makedonski. Odime ponatamu.

Postoi i predanie za Aleksandar Makedonski raska`ano od g-din Apostol Apostolov (rod. 1912 god.) vo makedonskiot grad Kriva Palanka (Tanas Vra`inovski, cit. delo, str. 33). Vo ova predanie Aleksandar Make­donski, kako za{titnik na Makedoncite, se bori protiv turskiot srednovekoven sultan Murat. Ovde se pojavuva i `ena mu na Aleksandar Sultana, koja prifa}a da bide `ena na Murat, no pod uslov makedonskiot narod da ne se zema vo vojska, za{to e sirak, bidej}i tatko mu (Aleksandar , z.m.) zaginal.

Zna~i gledame deka  i ovde Makedoncite od bliskoto minato si go smetale Aleksandar Makedonski za svoj etni~ki predok i za{titnik.

Vo kontekst na ova da ja spomneme i legendata so Istorijata na Makedonija, koja `i­vo­to­­pisecot Novko od Debar (grad vo zapadna Makedonija)  trgnal da ja bara (objavena od: Tanas Vra`i­novski: Make­donski narodni predanija, Makedonsko narodno tvore{tvo: Narodni pre­danija, kni­ga I, Skopje, 1986, str. 25). Novko oti{ol vo eden manastir, kade gi pra{al vladicite i popovite: Slu{ajte vie vladici i popoj, }e mi ka`ete kaj se najduva Istorijata na Makedonija? Toga{ eden pop mu odgovoril: Dobro, }e ti ka`ime. Na filan (tajno, nepoznato, z.m.) mesto se najduva Istorijata na Makedonija. Na filan den se otvora i se ~ita istorijata. Tripati godi{no se ~ita istorijata. Potoa Novko trgnal da go bara toj filan manastir. Koga go na{ol, tamu i navistina mu ja poka`ale Istorijata na Makedonija, koja bila napi{ana (citat): na zaja~ka ko`a so orlovo pero. Mu rekle deka mo`e da ja ~ita samo tri dena i tri no}i. Toga{ Novko kupil tri kila sve}i i sednal da ja ~ita Istorijata na Makedonija. Sve}ite gi palel edna po druga za da ne mu zgasne svetlinata. Tri dena i tri no}i Novko ja ~ital Istorijata na Makedonija, a koga se vratil nazad im rekol na lu|eto:

A bre, bra}a, dnive e ~itav Istorijata na Makedonija. Sum ~ital i sum pla~el za Makedonija. Sin tatko }e otepa, tatko sin }e otepa. Taka pi{uva vo Istorijata. Kola }e odi bez voloj i bez kowi, ogan vo xeboj lu|eto }e nosat. Na{ata istorija e dalekovidna. Edno staro carstvo }e e gazi zemjata, }e se me{a vremevo. Samo ~etiri sili }e znaat {to }e stani!

Pla~ot na Novko od ovaa legenda, predizvikan od napi{anoto Istorijata na Makedo­ni­ja, vo koe sin tatko }e otepa, tatko sin }e otepa, verojatno bi mo`el da se povrze so tragi~nite nastani od `ivotot na vladea~kite krugovi vo anti~ka Makedonija, koga, kako {to spomnavme, i navistina bile prisutni brojni ubistva, intrigi i podmetnuvawa me|u bliskite rodnini, vo `elbata za vlast. Tokmu takvata sudbina  mo`ebi go naterala Novko da se raspla~e.

Postoi edno mnogu interesno predanie, vo koe t.n. Makedonski Sloveni se poistovetuvaat so anti~kite Makedonci. Konkretno se raboti za poistovetuvawe na t.n. makedono-slovenskoto pleme Ezerci so anti~ko-makedonskoto pleme Desareti. Ova predanie go zapi{al Kuzman [apkarev  i istoto glasi:

Vo staro vreme seta krajezerska mesnost bila isposeana s# so sela i gradovi, vo koi `iveele takanare~enite Ezerci, ime zemeno od ezeroto, koe gr~kite istori~ari, me|utoa go prevrtele vo Desariti. I sega vo Ohrid  (makedonski grad, koj se nao|a kraj istoimenoto golemo makedonsko ezero, z.m.) se nao|aat kamewa so natpisi od tie Ezerci ili Desariti.

Predanieto za nastanokot na imeto na golemiot makedonski grad Bitola, mo`ebi isto taka sodr`i vo sebe anti~ko-makedonski elementi. Vo ova predanie se spomenuva nekakov bitolski kral Toqo, koj{to ja branel Bitola od Turcite. Otkako Turcite go zazele gradot, kralot Toqo se povklekol na Kaleto, koe Turcite nikako ne mo`ele da go zavzemat. Na krajot, kralot Toqo, re{il da ja napu{ti odbranata, no pred toa sakal da vidi dali Turcite se ~esni lu|e. Gi ispratil najubavite devojki kaj niv za da vidi kako Turcite }e postapuvaat. Utredenta, devojkite se vratile i mu rekle deka nitu eden Tur~in ne gibnal nikoja od niv, po {to re{il da im go predade i Kaleto. Toga{ narodot po~nal da zboruva: Bi Toqo, dobi Toqo! Na vakov na~in, od skratenata forma na makedonskiot glagol "bi" (bide) i imeto na ovoj legendaren kral (Toqo) e nastanato imeto na dene{niot grad Bitola. (Predanieto e zapi{ano od: Tanas Vra`inovski: Ubavinite na Makedonija niz predanija i legendi, Skopje, 1995, str. 28-31). Se postavuva pra{aweto: koj bil toj bitolski kral Toqo?  Sekako deka negovoto povrzuvawe so Turcite ne mora da zna~i deka toj i navistina toga{ `iveel, zatoa {to, vidovme deka narodniot tvorec i Aleksandar Makedonski im go sprotistavil na Turcite. Najsli~no ime do imeto na ovoj kral e imeto na anti~ko-makedonskiot kral Ptolemy (in Macedonian: Ptolemey). Vo anti~ka Makedonija postoele dva krala so ova ime. Edniot e poznat kako Ptolemy od Alor (367/6 - 366/5) i negovata sopruga (po majka) i navistina poteknuvala od Linkestida (dene{en Bitolsko-Lerinski kraj), a spored nekoi izvori i negovata baba (majka na soprugata), linkestidskata princeza Evridika, mu bila qubovnica i imala golemo vlijanie vo negovoto vladeewe. Vtoriot makedonski kral so vakvo ime e Ptolemy Keraunos (281-279), vo ~ie vreme Makedonija i navistina bila napadnata i opusto{ena od strana Keltite i Galite. Dali imeto na nekoj od ovie dva krala podocna osta­nalo kaj narodot, kako ime na bitolski kral, koj im se sprotistavil na Turcite, sigurno deka ne mo`e so sigurnost da se potvrdi (no nitu da se odre~e). Fakt e samo odredenata sli~nost pome|u imiwata Tolo i Ptolemy, a indika­tivno e i spomnuvaweto na Francuzite vo predanieto, koi go barale bogatstvoto na kralot