



![]()
|
![]()
|
![]()
|
|
IZVADOK OD KNIGATA NA ALEKSANDAR DONSKI:
“DREVNO MAKEDONSKO NASLEDSTVO VO SOVREMENATA MAKEDONSKA NACIJA 2. Narodni pesni, predanija i motivi i
likovi od prikazni Denes
vo makedonskiot folklor postojat brojni makedonski narodni tvorbi (pesni, prikazni, legendi, predanija
i sl.) posveteni na nekoi od anti~ko-makedonskite vladeteli ili javni
li~nosti. Postojat i odredeni folklorni elementi (posebno vo prikaznite), koi nesomneno vle~at koreni od vremeto
na anti~ka Makedonija. Ovde }e spomneme nekoi od niv. Pritoa, vo interes na prostorot, nema da ja prilo`ime
kompletnata sodr`ina na ovie makedonski narodni umotvorbi,tuku samo }e poso~ime
na nivnoto postoewe. Posebno }e se zadr`ime na obrabotkata na motivite vo narodnite
prikazni, koi imaat anti~ko-makedonsko poteklo. Narodni
pesni i prikazni Narodni
pesni, vo koi se opeani slavni li~nosti od anti~ko-makedonskata istorija,
zapi{ale re~isi site zapi{uva~i na makedonski narodni umotvorbi od sredinata na
19. vek i podocna. Za vakvata pojava svedo~ele i stranci, koi ja posetuvale
Makedonija vo 18, 19 i 20. vek. Sepak,
mo`ebi prv zapis za pesna posvetena na anti~ko-makedonskata istorija imame kaj
Teofilakt Ohridski. Vo svojot trud Teofilakt
Ohridski za muzikata vo Makedonija od 11. do 12. vek (Makedonska muzika, br. 2, 1979, str. 39-46), poznatiot makedonski
istra`uva~ na srednovekovna Makedonija, prof. Branko Panov, spomenuva edno
pismo na Teofilakt Ohridski vo koe toj pi{uva deka koga bil vo (citat): varvarskata zemja - Makedonija,
naselenieto vo Ohrid go do~ekalo so peewe na (citat): nekakva borbena i pobedonosna
pesna, za koja Teofilakt veli deka vo nea narodot gi opejuval (citat): svoite ~estiti vremiwa. Vizantiskiot istori~ar i pisatel
Nikifor Grigora, za vreme na svojata poseta na Strumica vo 1326 godina, opi{uva nekoi od narodnite
pesni {to tamu gi slu{nal. Toj decidno tvrdi deka (iako ne go razbiral jazikot na tamo{noto naselenie), strumi~kite narodni
pesni mnogu potsetuvale na - frigiskite! (Nicephore Gregoras, Corespondance, Paris, 1927, str. 30-50).
Se znae deka Frigite (Brigite) igrale glavna uloga vo etnogenezata na
anti~kite Makedonci, pa ottamu gledame deka u{te Makedoncite vo 14. vek, kako
svoe nasledstvo, gi ~uvale starite anti~ko-makedonski (brigiski) motivi vo
narodnite pesni. Mnogu
podocna, francuskiot general Fransoa de Tot, koj rabotel vo Carigrad od 1768
do 1775 (18 vek!), vo svoite Spomeni zapi{al: Dvaeset i dvajca
Makedonci... vo edna kafeana peeja pesni za pobedite na Aleksandar (Aleksandar
Matkovski: Makedonija vo delata na
stranskite patepisci 1371-1777, Skopje, Misla,
1991, str. 833). Ovie Makedonci bile obi~ni rabotnici. Svedo{tvo
deka spomenot za Aleksandar Makedonski ostanal me|u Makedoncite vo prvata
polovina na 19. vek, dal i ruskiot istaknat deec Viktor Grigorovi~. Vo vrska
so impresiite od negovata poseta na Makedonija vo 1844-1845 godina, toj zapi{al: Vo site krai{ta {to gi posetiv,
jas nemam ~ueno drugi imiwa osven imiwata na Aleksandar Veliki i na Marko
Krale. I edniot i drugiot `iveat vo spomenite na narodot... Spomenot za Aleksandar
Veliki sepak e pove}e utvrden kaj narodot. Viktor
Grigorovi~ zapi{al i edna narodna prikazna za makedonskiot car Filip II. Toa vsu{nost e prvata zapi{ana makedonska narodna prikazna voop{to! Makedonskiot folklorist Kiril
Penu{liski, vo Knigata za Cepenkov (cit. delo, str. 520), }e zapi{e: "Car Filip sos sonce ~init oblok"
e prvata na{a zabele`ana prikazna od Ostrovo. Ja zapi{al Viktor Grigorovi~ vo
vremeto na negovoto patuvawe po Makedonija. Taa e objavena duri vo na{e vreme. Zna~i
prvata zapi{ana makedonska narodna prikazna se odnesuva tokmu na slavniot
anti~ko-makedonski car Filip II. I ~e{kiot nau~nik I. Dorovski vo svojata
studija za vrskite me|u ^esite i Makedoncite objavuva faksimil od edna (citat):
makedonska narodna pesna, zapi{ana
od V. I Grigorovi~. (J. Dorovsky, Ceske
zeme a Balkan, Brno 1974). Haralampie
Polenakovi}, vo svojot trud: U{te edna
varijanta od makedonskata narodna umotvorba "Car Filip sos slonce oblok
~inili" (Izbrani dela 2, Skopje 1988), naveduva duri ~etiri prikazni
ili pesni (a mo`ebi i samo varijanti) za makedonskiot car Filip II. Bosanskiot
zapi{uva~ na makedonski narodni umotvorbi i obi~ai, Stefan Verkovi}, poznato e
deka prestojuval vo Makedonija pove}e godini vo sredinata na 19. vek. Toj
priznava deka bil mnogu iznenaden koga vo Makedonija otkril narodni pesni za
li~nosti od anti~ka Makedonija. Duri ovie pesni toj gi proglasil kako svoe
najgolemo otkritie. Vo edno svoe pismo Verkovi} svedo~i: Ova premnogu va`no i
nenadejno otkritie se slu~i vo prvata ~etvrtina na 1865 godina. Toa be{e edna
mala pesna za Aleksandar Veliki, carot Makedonski. Do krajot na godinata najdov
u{te dve pesni za nego. Slednata 1866 godina naidov na u{te postaro otkritie -
na pesna za Orpheus! (Stefan Verkovi}, cit. delo, str. 347). Zna~i,
Verkovi}, ne samo {to otkril makedonski narodni pesni za Aleksandar Makedonski,
tuku i za mitskiot kral na Trakijcite Orpheus, za kogo ve}e navedovme svedo{tva
deka bil roden (i pogreban) vo Makedonija. Stefan
Verkovi} dal i drugi svedo{tva za makedonski narodni tvorbi so
anti~ko-makedonski elementi, na koi nai{ol za vreme na svojot dolgovremen
prestoj vo Makedonija. Pritoa svedo~i deka golem broj vakvi predanija imalo
kaj makedonskoto koleno (po{iroko semejstvo) Marvaci (`iteli na del od dene{niot pirinski del od Makedonija,
koj se nao|a pod Bugarija). Vo ve}e spomenata kniga za Verkovi} (cit. delo,
str. 152), ~itame: Marvacite... go
naseluvaat nevrokopskiot okrug {to se prostira me|u planinata Kremen i Momina
Kula i slu`i kako estetski del me|u Nevrokop i Razlog
(gradovi vo ovoj del od Makedonija, z.m.)... Kaj Marvacite ima prikazni i narodni predanija od najodamne{noto
minato, koi bi mo`ele da popolnat mnogu prazni mesta vo op{tata i mesna
slovenska istorija, kako i da razjasnat i korigiraat mnogu pogre{ni i neumesni
mislewa i dokazi na starite i novi istori~ari za narodite {to `iveat na
Balkanskiot Poluostrov, za nivnite pradedovci, starite Trakijci, Makedonci i
Iliri... Pokraj predanijata i
prikaznite kaj Marvacite ima i narodni pesni, mnogu qubopitni i va`ni, koi se
odnesuvaat na najdale~noto minato; na ova se odnesuva i pesnata za doa|aweto
na Slovenite od Azija (od dale~nata Kineska zemja, kako {to ka`uva pesnata) na
Dunav; u{te pesnata za Aleksandar Veliki i negoviot kow Bucefal;za pohodot
negov vo Azija i vojnata so Darius i Por(us) - carot indiski.Ovaa mnogu
va`na pesna za re{enieto na potekloto na starite Makedonci, Trakijci i
Iliri, inaku e otkriena vo seloto Ker~ovo, {to se nao|a vo Volovi{te,Demirhisarski
okrug (okrug vo Makedonija, z.m.), kako {to mi raska`a ov~arot Stojan Me~karov.Isto takva pesna imam i
od seloto Kru{ovo, vo istiot okrug, no taa e sostavena malku poinaku. Da potsetime i na ve}e
prezentiranoto svedo{tvo od Stefan Verkovi}, vo koe, toj tvrdi deka vo
jugozapadna Makedonija, lu|eto sebesi se deklarirale kako ~isti Makedonci,
potomci na Aleksandar Makedonski. Koga sme kaj Verkovi}, da ja
spomneme i negovata kniga Veda Slovena,
vo koja toj isto taka objavil pesni posveteni na Aleksandar Makedonski i podolga
pesna za Orpheus (Orfen junak), koi
gi prika`al kako narodni pesni, no za koi, denes, nekoi smetaat deka mu bile
podmetnati od strana na u~itelot Jovan
Gologanov, koj bil negov sobira~ na narodni umotvorbi i koj, navodno, samiot gi
sozdal ovie pesni, prika`uvaj}i gi kako makedonski narodni. Inaku, Gologanov
do krajot na svojot `ivot uporno tvrdel deka pesnite i navistina bile narodni
i deka e nadvor od logikata deka toj, kako nedovolno obrazovan selski u~itel,
bi sozdal takvi pesni. Duri vo edno svoe pismo do Verkovi}, samiot Gologanov
pi{uva (citat): nitu sum u~en na
narodniot jazik, nitu pak ni edna bugarska kniga imam. Ponatamu zapi{al
deka samiot sebesi se smeta za (citat): mnogu
malku u~en (M. Arnaudov, cit. delo, s. 340). Deka
pesnite od Veda Slovena se originalni
narodni tvrdel i Verkovi}, no i mnogu u~eni {irum Evropa, koi gi pregledale
ovie pesni. Nekoi od niv bile Francuzite: Emil Birnuf, Alber Dimon, Luis Leger
i Ogist Dozon; ^ehoslovacite: Janko [afarik i Leopold Gajtler;Poqakot Aleksandar
Hodzko; Germancite Fliger i Podhorski, Rusinot Vsevold Miler i drugi. Posebno
polemikata se vodela okolu pesnite za Orfej i za Aleksandar Makedonski. Vo
ekot na polemikata, grupa od dvaeset i dvajca `iteli na makedonskiot grad
Serez, vo 1876 godina,ispratile pismo do francuskiot izdava~ E. Leroks,vo koe,
tie tvrdele deka pesnite od Veda Slovena
i navistina se narodni, a {tipskiot u~itel Dimitar Pavlov,vo edno pismo do
Verkovi}, voodu{eveno napi{al: Za Orfej
Grcite la`at deka bil Grk, no preku Vas u~enite evropjani }e doznaat deka
slovenskiot buen potok go izvadil od svoite nedra i ova bogatstvo (Q.
Doklesti}, cit. delo, st. 312 i 301 ). Sepak,
bugarskiot deec [i{manov bil glavniot vo negiraweto na avtenti~nosta na ovie
pesni (iako imalo i drugi kako nego).[i{manov otprvin nasednal na edna laga od
egzarhiskiot agent Petko Slavejkov,koj tvrdel deka porane{niot u~itel S. L.
Harizanov navodno mu se doveril deka u~estvuval vo falsifikuvaweto na pesnite
od Veda Slovena. Me|utoa, samiot Harizanov
najenergi~no gi odbil tvrdewata na Slavejkov kako la`ni.No, [i{manov ne
zaprel na ova. Na krajot od osumdesettite godini od 19. vek, toj ispratil nekolku aktivisti (me|u koi i samiot
Verkovi}) da baraat lu|e po
makedonskite sela,koi gi znaat ovie pesni. Navodno, tie ne na{le nitu eden
selnanec {to gi znael ovie pesni. I tokmu koga se ~inelo deka prikaznata za
pesnite od Veda Slovena e
zavr{ena,t.e. deka pesnite vo nea i navistina ne se narodni,vo 1894 godina bila
ispratena u{te edna ekspedicija (anketna komisija), upatena po barawe na
bugarskiot crkoven vesnik Novini.
Ovaa ekspedicija donela iznenaduva~ka vest, koja glasela deka babata Zlata
[opova i izvesniot haxi Stoil od makedonskoto selo Kr~ovo ja znaele makedonskata narodna pesna za
Orfej! Vesnikot Novini vedna{ ja
objavil ovaa informacija vo svoite broevi: 52, 73 i 89 (godina III) i br. 15
i 16 (godina IV). Podocna, folkloristot od makedonsko poteklo A. P. Stoilov
objavil podatok deka, vo 1911 godina, i samiot slu{nal nekolku strofi od
pesnata za Orfej od strana na selankata Marija [opova od makedonskoto selo
Crvi{ta. I drugi selani mu potvrdile na Stoilov deka delovi od pesnata za
Orfej gi ima vo drugi narodni pesni ({to vpro~em e normalna pojava vo
narodnite pesni). Isto
taka ne e to~no deka Gologanov navodno mu ispratil pesna za Orfej na Verkovi},
otkako ovoj mu vetil pari~na nagrada zaradi toa. Naprotiv, Gologanov prvo
prona{ol edna kratka narodna pesna za Orfej, a duri potoa voodu{eveniot
Verkovi} mu ponudil pari, do kolku mu najde u{te edna takva (Q. Doklesti}, cit. delo, str. 283). Po ova
Gologanov mu ispratil u{te podolga pesna za Orfej, za koja podocna bil obvinet
deka samiot ja izmislil ({to rekovme deka toj go negiral). Vo
interes na prostorot nema mnogu da se zadr`uvame na problemite okolu potekloto
na pesnite vo Veda Slovena, samo }e
ka`eme deka duri i do kolku vo niv navistina ima umetni~ki intervencii, fakt e deka vo niv ima i folklorni elementi,
a najgolem dokaz za ova se terenskite istra`uvawa na Stoilov, spored koi,
selanite mu potvrdile deka vo pesnite od Veda
Slovena i navistina ima stihovi od pove}e narodni pesni (zna~i, sepak -
narodni!). Ponatamu, fakt e i deka naj`estoki pobornici vo negiraweto na avtenti~nosta
na ovie pesni bile bugarskite dejci, a vo na{e vreme toa se makedonskite
privrzanici na teorijata za zatkarpatskoto slovensko
poteklo na dene{nata makedonska nacija, vo ~ija teorija ne se vklopuva
postoeweto na makedonski narodni pesni so anti~ki motivi. Fakt e i deka nitu
eden od negatorite na avtenti~nosta na pesnite od Veda Slovena go nema
nitu spomnato faktot deka Orfej i navistina bil roden (i pogreban) vo Makedonija,
a kon seto ova sekako deka treba da se ima predvid i faktot deka postojat i
drugi makedonski narodni tvorbi so anti~ka sodr`ina, koi ovde gi spomenuvame,
a za koi, doka`ano, se znae deka ~isti narodni tvorbi, ostanati vo na{iot narod
u{te od damnina. Odime
ponatamu so prezentirawe makedonski narodni pesni so anti~ko-makedonska
sodr`ina. Me|u Makedoncite vo pirinskiot del
na Makedonija (koj denes se nao|a pod Bugarija) i denes postojat makedonski
narodni pesni, posveteni na anti~ko-makedonskite vladeteli. Svedo{tvo za ova
imame vo romanot Taso Makedonecot (Sofija,
1995) od makedonskiot pisatel vo Bugarija Slave Makedonski. Tamu e objaven del
od makedonska narodna pesna za Aleksandar Makedonski, koja {to Slave Makedonski
ja slu{al od svojata nepismena majka, koja ja zapomnila u{te od svoite stari.
Istata pesna bila peena i od eden star ov~ar na golemata makedonska planina
Pirin. Svedo{tvo za, do neodamna, nepoznata
makedonska narodna pesna, posvetena na carot Aleksandar Makedonski sre}avame
i vo folklornata zbirka na egejskiot Makedonec Dimitar Pop-Dimitrov (koj, vo
momentov koga gi pi{uvam ovie redovi, `ivee vo svoeto rodno selo Cakoni vo
okolinata na Voden, vo delot na Makedonija, {to se nao|a pod Grcija). Ovoj
deec, so godini sobiral makedonski narodni umotvorbi niz pove}e gradovi i sela
na egejskiot del na Makedonija. Me|u vakvite tvorbi bila i pesnata za carot
Aleksandar Makedonski, koja mu ja ispeal 84-godi{niot Makedonec Tanas Markov.
Del od pesnata glasi: Stani, stani Aleksandre Makedonski za da vidi{ kako tvoite sinovi se borat za Makedonija... Inaku
pesnata bila mo{ne dolga i traela okolu petnaesetina minuti (v. Nova Makedonija, Skopje; 1
i 2.11.1997, str. 7). Vo
sredinata na 19. vek francuskiot slavist Siprijan Rober zapi{al edna pesna za
Aleksandar Makedonski, koj gi molel bogovite da bdeat (citat): nad negoviot narod slaven so herojski srca,
poradi {to zaslu`uvame da go nosime ubavoto ime Sloveni. Ova ime go dobivme od
ustata na samiot Aleksandar, voshituvaj}i se na juna{tvoto na{e, junakot od
Makedonija izre~e pred smrtta deka go
prokolnuva sekogo, koj, vo idnina }e govori lo{o za narodot slaven. Na
toj narod, kako nagrada za juna~kite dela toj mu gi zave{ta oblastite {to se
prostiraat od Jadranskoto More pa se do okeanot na ve~nite ledovi. Aleksandar
saka{e celata taa zemja nikoga{ da ne `ivee po drugi zakoni, osven po zakonite
na slavnite. (Citirano od knigata na L. Slaveska, str. 34-35). Inaku, ovoj
zavet e objaven vo original na francuski vo 1852 godina. Vo
Zbornikot od makedonski i bugarski narodni i umetni~ki pesni od 1909 - 1910
godina (Mihajlo Georgievski: Slovenski
rakopisi vo Makedonija, cit. delo, str. 161-173), na str. 68, spomnata e
pesna vo koja se spomenuva anti~ko-makedonskiot car Karan. Prvite stihovi na ovaa pesna glasat: Stara planina, koj {te v tebe vojska vodi Kato njama cara gordij, Cara Karana. Iako
pesnata ovde e zapi{ana na bugarski jazik, pove}e od jasno e deka po sodr`inata
toa e makedonska pesna. Vo prodol`enie sleduvale u{te 28 stihovi. Makedonska
narodna pesna za carot Karan spomenuva i makedonskiot prerodbenik Isaija
Ma`ovski vo svoite Spomeni (Sofija, 1922). Toj raska`uva kako, na den
23.02.1867 godina, prestojuval vo makedonskoto selo Sosalija (vo okolinata na
Enixe-Vardar) kaj svoite vujkovci, bra}ata Haxi Sekovi. Ve~erta,kaj niv do{ol
nekoj Evrein da kupuva volna i, otkako zavr{ile rabota, sednale i peele
makedonski narodi pesni. Toga{ bra}ata Haxi Sekovi ispeale nekolku stari pesni
za makedonskiot car Karan i Soluna devojka. Vo vrska so ova Ma`ovski pi{uva: Slu{aj}i gi pesnite,
Evreinot za~udeno gi pra{a kako mo`ele da se za~uvaat ovie pesni od tolku staro
vreme. Starcite Haxi Sekovi mu odgovorija deka ovie pesni se ostanati u{te od
staro vreme i istite bile prenesuvani od tatko na sin. "Tie bile peeni od
na{ite tatkovci i dedovci, ta i nie sme gi nau~ile od niv da gi peeme."
(cit. spored Gane Todorovski, cit. delo, str. 30). Vo
makedonskiot vesnik Narodna Volja
(Blagoevgrad, juli 1994) e objavena i makedonska narodna prikazna za carot
Persej, pod naslov Tatkovata kletva,
raska`ana od G. Petrov. Po~etokot na prikaznata glasi: Edna{ `iveel eden car na
Makedonija, {to se vikal Persej. Vo toa vreme vo Makedonija imalo mnogu
gatalki. Tie do{le ovde po zavladuvaweto na svetot od strana na Aleksandar
Veliki. Toj gi dovel od Indija, od Persija, od Egipet, od sekade... Ponatamu
vo prikaznata se raska`uva deka carot Perseus (Persey) sretnal edna od tie
gatalki, koja mu ja pretska`ala propasta na negovoto carstvo, poradi toa {to
toj na podmolen na~in go otepal svojot brat, naklevetuvaj}i go pred tatka si
deka raboti vo interes na tu|a dr`ava. Podocna tatkoto na Persej razbral za
podmolnosta na svojot sin i go prokolnal. Gatalkata mu rekla na Persej deka
carstvoto }e mu propadne i tu|inci }e vladeat so negovata zemja. Otkako gi
slu{nal ovie zborovi na gatalkata Persej se upla{il bidej}i, tie denovi, i `ena
mu sonuvala lo{ son. Ja pra{al gatalkata dali mo`e da napravi ne{to za da se
spre~i ovaa sudbina, a taa mu odgovorila: - ]e ti ka`am {to da napravi{, ama ne e
sigurno dali }e te stigne kletvata. ]e rodite ma{ko dete, ama }e go skriete,
nikoj da ne znae oti e va{e. Caricata }e go rodi tamu kade {to nikoj nema da ja
znae. Potoa ti }e go dade{ vo nekoja tu|a dr`ava i }e mu ka`e{ na ~ovekot
kaj{to }e go dade{ da mu ja ka`e vistinata otkako Makedonija }e bide porobena.
Toga{ mo`ebi du{ata na tatko ti }e se smiluva. Carot
Persej taka napravil. Rodile sin so caricata i go odnele na eden ostrov, kade
go ostavile na ~uvawe kaj eden ~ovek.
Na ~ovekot mu ostavile pari i zape~ateno pismo za da mu go dade na deteto
koga }e porasne. ^ovekot go krstil deteto Andrejko. Koga porasnalo deteto,
~ovekot mu go dal pismoto. Vnatre pi{uvalo koe e toa i kako da dojde do
bogatstvata na tatko mu. Tatko mu mu ostavil dve bogatstva i mu opi{al kako da
gi najde, t.e. kade se zakopani. Ednoto bilo zakopano na patot blizu rekata
Struma (reka vo isto~na Makedonija, z.m.), a drugoto pod edna klupa vo dvorecot
vo Solun. Otkako gi na{ol bogatstvata Andrejko sobral vojska i trgnal ja
osloboduva Makedonija. Uspeal da ja oslobodi, ama, po kratko vreme, taa pak
bila porobena od Rimjanite. Toga{ na Andrejko na son mu izlegol eden star
~ovek, koj mu rekol pove}e da ne se ma~i, bidej}i Makedonija u{te dolgo nema da
bide slobodna. Taka bilo pi{ano od Gospod. Stariot ~ovek mu rekol zlatoto {to go ima da go sokrie na
tri mesta i da po~ne da gradi crkvi i manastiri. Taka carot i napravil.
Izgradil crkvi vo koi narodot i denes odi. I
ovaa narodna prikazna od pirinskiot del na Makedonija ({to denes se nao|a pod
Bugarija) vo mnogu se poklopuva so istoriskata vistina. I navistina vo 149 i 148 godina p.n.e. vo Makedonija
se pojavil eden mlad ~ovek, {to se vikal Andrisk i koj tvrdel deka e legitimen
sin na Persej, poradi {to se
preimenuval vo Filip [esti. Toj se obidel da ja oslobodi Makedonija od rimskata
okupacija. Sobral vojska, i duri, na kratko, uspeal da ja oslobodi cela
Makedonija. Vo toa mu pomognale i Trakijcite. No, Rimjanite ispratile golema
vojska i do presudnata bitka do{lo kaj Pydna vo 148 godina.Andrisk (ili
Filip [esti) otprvin imal uspeh vo bitkata, no potoa napravil takti~ka gre{ka,
po {to bil porazen. Predanija
i legendi Ovde
}e navedeme nekolku predanija i legendi, zapi{ani vo 19. i 20. vek, koi imaat
anti~ko-makedonski koreni. Vo
Zbornikot od [apkarev (Sofija, 1891) se nao|a predanie, koe glasi: Aleksandar Veliki ja izumil vojnata. Vo
nego se veli: Prostiot narod ka`uva i
veruva deka vojnite najprvo bile pronajdeni od Aleksandar Veliki Makedonski.
Koga toj {etal po more, odej}i vo nekoj drug nepoznat svet, za da najde i
nacrpi besmrtna voda, za da se napie, ta da ne umira nikoga{, koga videl vo
moreto ribite da se bijat pome|u sebesi kako vo vojna, namislil i toj da go
napravi istoto, pa koga do{ol vo svoeto carstvo, prv ja izumil vojnata na ovoj
svet. Nekolku
predanija za Aleksandar Makedonski ima registrirano i vo Institutot za folklor
od Skopje (m.l.1755). Edno od niv e
raska`ano od g-din Stanimir Vi{inski vo 1971 godina, roden vo selo
Misimer (vo okolinata na makedonskiot grad Voden, koj se nao|a vo delot od
Makedonija pod Grcija), vo 1885 godina. Vo
drugo predanie, raska`ano od g-|a Loza Kam~evska od makedonskiot grad Prilep
(L. Slaveska, cit. delo, str. 37), Aleksandar Makedonski go pobedil Darius so
toa {to se kladel so Darius, koj }e izede pove}e od makedonskite luti piperki.
Darius ne mo`el da izede tolku kolku
{to izel Aleksandar i zatoa moral da go predade svoeto carstvo. Predanie
vo koe se spomenuva Aleksandar Makedonski zapi{al i sobira~ot na makedonski
narodni umotvorbi od 19. vek, po ime Marko Celenkov (D-r Kiril Penu{liski, cit.
delo, str. 100). Vo predanieto za stariot makedonski grad Gradi{te Cepenkov zapi{al: Za toj rasipan grad se
prika`ua, oti e prajen od Aleksandra, caro Ma}edonc}i. Pri se {to vrvi Crna niz
Gradi{teto, koa bil zdrav grado imalo edno jako kale i za vo kaleto voda imalo
doneseno od baegi daleku. Ponatamu
Cepenkov ja raska`uva legendarnata istorija na ovoj star grad, s# do negovoto
osvojuvawe od Turcite vo 14. vek. Vo
Zbornikot na bra}ata Miladinovci vo poglavieto Predanija kako prvo po red stoi zapi{ano predanieto za Aleksandar
Makedonski. Istoto e nasloveno Car
Aleksandar i glasi: Car Aleksandar saka{e da
hodit da zemit besmrtna voda. No koj ode{e, nikoj ne se vra{~a{e nazad; za{~o
duri da stignit nekoj do nea, treba{e da patuvat tri dni se vo no{na temnina,
vo koja qugeto se zaskitveha i ne mo`eha da se vratat na bel den. Car
Aleksandar zede so sebe si kobili i `drebina. Vo temninata vrza kobila; i v
rastojawe {~o mo`it da se ~uet glasot, vrza `drebe; potamo kobila, posle
`drebe, i taka podaleku duri stigna do besmrtnata voda, koja stoe{e me|u dve
planini, koi se otvoraha i zatvoraha. Toj so golema brzina nacrpi edno {i{e i
po glasovite od kobilite i `drebinata, koi r`eha, nahodva{e patot i taka se
vrati na bel den. [i{eto ostavi na prozorecot za da se napie utrinata vo
nedeqa; i nara~a na sestra mu da vardit, da ne nekako isturit besmrtnata voda.
Sestra mu metee{~em ne dogleda i skr{i {i{eto. Car Aleksandar koga ~u tova,
stra{no se naquti, a sestra mu, izbegvee{~em qutinata negova, se frli v more i
se prestori delfin, koj, koga ~uet Aleksandrovoto ime, se kriet vo morskite
globini. Blagodarenie
na g-din Qube Panov (r. 1938) od Veles (grad vo Makedonija), objavuvame u{te
edna varijanta na ova predanie. Ova predanie g-din Panov go zapomnil od svojata
majka Vaska Jolevska Panova (1913-1980), rodena vo Bitola (grad vo Makedonija),
a ma`ena vo Veles. Istoto go prenesuvame vo celost: Gospod sozdal lu|e so
razli~na boja na ko`ata. Ova Gospod go napravil pred Potopot. Na belcite Gospod
im go pratil svojot sin, {to se vikal Makedon i site belci otprvin se vikale
Makedonci. Podocna, najpoznat car na Makedoncite, bil Aleksandar Makedonski.
Toj edna{ prona{ol besmrtna voda i ja dal na sestra si da ja ~uva i da vnimava
da ne se isturi. No, taa kri{um se napila i vodata se isturila. Pla{ej}i se od
lutinata na brata si se frlila vo Egejskoto More. No, bidej}i ne mo`ela da
umre, naedna{ se prestorila vo polovina riba, polovina devojka. Do den denes
koga parabrodite minuvaat ottamu, pla{ej}i se da ne gi prevrti, lu|eto od
parabrodite, na set glas vikaat:
"@iv e Aleksandar!". Taka ja pla{at sestra mu na Aleksandar i taa
bega od niv, a parabrodite bezbedno zaminuvaat. Francuskiot
slavist Andre Mazon vo svojot Zbornik Slavjanski
prikazni od jugozapadna Makedonija (Pariz, 1923) objavil predanie, raska`ano
od dedo Jovan od selo Nevoljani (vo okolinata na makedonskiot grad Kostur, koj
denes se nao|a vo delot od Makedonija
pod Grcija), vo koe ima fantasti~en spoj pome|u Aleksanadar Makedonski, Krali
Marko i Jankula, koi uspeale da naleat `iva voda, koja gi pravela lu|eto
besmrtni. Jankula i Krali Marko se napile i tie do denes se `ivi, a Aleksandar
ne uspeal, zatoa {to sestrite mu ja ispile negovata, pa poradi toa umrel
(\or|i Radule, cit. delo, str. 191).
Inaku, Krali Marko i Jankula bile srednovekovni makedonski junaci, koi
se opeani vo pove}e makedonski narodni pesni kako borci protiv turskata
okupacija na Makedonija. Vo
ova predanie, kako i vo prethodnite dve, vo koi se spomenuvaat sestrite na
Aleksandar, vidovme deka tie se staveni vo negativna uloga (tie mu ja
pijat,t.e. isturaat `ivata voda za da mu
na{tetat).Istoriskite podatoci zboruvaat deka Aleksandar Makedonski imal samo
edna rodena sestra i u{te dve ili tri polu-sestri (od ist tatko, a od razli~ni
majki). Ne postojat podatoci deka koja i da bilo od negovite (polu)sestri mu
napravila kakvo bilo zlo. Naprotiv, Quintus Curtius Rufus (cit. delo, str. 212
i 250) zapi{al deka Aleksandar duri nosel obleka, koja, specijalno za nego, ja
napravile negovite sestri, kako i deka edna{ izjavil oti, po zavr{uvaweto na
vojnata, }e se vratel kaj svojata majka i sestri ({to jasno govori za nivnata
zaemna po~it). No, dodeka toj se po~ituval i sakal so svoite sestri, ne bilo
taka i so ostanatite vladeteli i nivni rodnini od kralskiot dvor vo anti~ka
Makedonija. Ova se odnesuva za re~isi celata istorija na ovaa dr`ava. Me|usebnite
ubistva na bliski rodnini, klevetewata, podmetnuvawata i intrigite, so cel,
da se dojde ili ostane na vlast bile sostaven del vo `ivotot na vladea~kite
krugovi na anti~ka Makedonija, koi, sekako, deka frlaat senka vrz sjajot i
slavata na ovaa dr`ava. Mo`ebi poradi toa, kako dale~en odblesok na ovie me|urodninski
intrigi i podmetnuvawa, ostanal ovoj motiv kaj narodniot tvorec, vo koj, tokmu
sestrite na Aleksandar Makedonski bile tie koi mu napravile zlo. Predanie
za Aleksandar Makedonski ima raska`ano i g-din Nikola Andonov (rod. 1883) od
makedonskoto selo Konopi{te (Tanas Vra`inovski: Makedonski narodni predanija, cit. delo, str. 26-29). Vo ova
podolgo predanie, na na~in, svojstven samo za narodniot tvorec, opi{ani se odnosite me|u Aleksandar
Makedonski i persiskiot car Darius (Darie),po~nuvaj}i u{te od detstvoto na
Aleksandar, pa s# do negovoto ma`ewe za }erkata na Darius (Darie). I ovde se
spomnati gajdata (koja e vo ~esta upotreba vo makedonskata narodna muzika),
makedonskoto oro (poseben makedonski naroden tanc), makedonskite luti piperki,
gradot Solun i u{te mnogu drugi
elementi, koi, zaedni~ki, pravat fantasti~en spoj pome|u istoriskata vistina i
imaginacijata na narodniot tvorec. Interesno
e i predanieto za Aleksandar Makedonski i sestra
mu Angelina (Tanas Vra`inovski, cit. delo, str. 29-32), vo koe, narodniot
tvorec napravil fantasti~en spoj pome|u na{iot slaven car i devojkata Angelina,
koja vo mnogu makedonski narodni pesni e pretstavena kako simbol
na nepokorenata makedonska devojka vo Srednovekovieto. Ova predanie go
raska`al g-din Petre Andreski (rod. 1893) od makedonskoto selo Modri{ta. Predanieto
zapo~nuva so zborovite: Toa vreme e u{te odamna. Vreme odamna, ej,
u{te od ovega, od carot na{, koj bil makidonski Aleksandro, Aleksandro
Makidonski. Zna~i
i ovde gledame deka raska`uva~ot carot Aleksandar Makedonski go pretstavuva
kako istoriski car na dene{nite Makedonci!
Vo predanieto e opi{ano nedorazbiraweto pome|u Aleksandar i sestra mu Angelina, poradi {to, Aleksandar
bil otruen. Podocna sestra mu ostanala da vladee so Makedonija s# dodeka ne
do{le Turcite. Ovde
sakam da potenciram deka vo makedonskiot folklor ne postoi nitu edna tvorba vo
koja, koj i da bilo srpski, gr~ki ili bugarski car ili han, e opean kako
istoriski car na dene{nite Makedonci,
kako {to e slu~ajot so Aleksandar Makedonski. Odime ponatamu. Postoi
i predanie za Aleksandar Makedonski raska`ano od g-din Apostol Apostolov (rod.
1912 god.) vo makedonskiot grad Kriva Palanka (Tanas Vra`inovski, cit. delo,
str. 33). Vo ova predanie Aleksandar Makedonski, kako za{titnik na
Makedoncite, se bori protiv turskiot srednovekoven sultan Murat. Ovde se pojavuva
i `ena mu na Aleksandar Sultana, koja
prifa}a da bide `ena na Murat, no pod uslov makedonskiot narod da ne se zema vo
vojska, za{to e sirak, bidej}i tatko mu (Aleksandar , z.m.) zaginal. Zna~i
gledame deka i ovde Makedoncite od
bliskoto minato si go smetale Aleksandar Makedonski za svoj etni~ki predok i
za{titnik. Vo
kontekst na ova da ja spomneme i legendata so Istorijata na Makedonija, koja `ivotopisecot Novko od Debar (grad vo zapadna
Makedonija) trgnal da ja bara (objavena
od: Tanas Vra`inovski: Makedonski
narodni predanija, Makedonsko narodno
tvore{tvo: Narodni predanija, kniga I,
Skopje, 1986, str. 25). Novko oti{ol vo eden manastir, kade gi pra{al
vladicite i popovite: Slu{ajte vie
vladici i popoj, }e mi ka`ete kaj se najduva Istorijata na Makedonija?
Toga{ eden pop mu odgovoril: Dobro, }e ti
ka`ime. Na filan (tajno, nepoznato, z.m.) mesto se najduva Istorijata na Makedonija. Na filan den se otvora i se
~ita istorijata. Tripati godi{no se ~ita istorijata. Potoa Novko trgnal da
go bara toj filan manastir. Koga go
na{ol, tamu i navistina mu ja poka`ale Istorijata na Makedonija, koja bila
napi{ana (citat): na zaja~ka ko`a so
orlovo pero. Mu rekle deka mo`e da ja ~ita samo tri dena i tri no}i. Toga{
Novko kupil tri kila sve}i i sednal da ja ~ita Istorijata na Makedonija.
Sve}ite gi palel edna po druga za da ne mu zgasne svetlinata. Tri dena i tri
no}i Novko ja ~ital Istorijata na Makedonija, a koga se vratil nazad im rekol
na lu|eto: A bre, bra}a, dnive e
~itav Istorijata na Makedonija. Sum ~ital i sum pla~el za Makedonija. Sin tatko
}e otepa, tatko sin }e otepa. Taka pi{uva vo Istorijata. Kola }e odi bez voloj
i bez kowi, ogan vo xeboj lu|eto }e nosat. Na{ata istorija e dalekovidna. Edno
staro carstvo }e e gazi zemjata, }e se me{a vremevo. Samo ~etiri sili }e znaat
{to }e stani! Pla~ot
na Novko od ovaa legenda, predizvikan od napi{anoto Istorijata na Makedonija,
vo koe sin tatko }e otepa, tatko sin }e
otepa, verojatno bi mo`el da se povrze so tragi~nite nastani od `ivotot na
vladea~kite krugovi vo anti~ka Makedonija, koga, kako {to spomnavme, i
navistina bile prisutni brojni ubistva, intrigi i podmetnuvawa me|u bliskite
rodnini, vo `elbata za vlast. Tokmu takvata sudbina mo`ebi go naterala Novko da se raspla~e. Postoi
edno mnogu interesno predanie, vo koe t.n. Makedonski
Sloveni se poistovetuvaat so anti~kite
Makedonci. Konkretno se raboti za poistovetuvawe na t.n.
makedono-slovenskoto pleme Ezerci so anti~ko-makedonskoto pleme Desareti. Ova
predanie go zapi{al Kuzman [apkarev i
istoto glasi: Vo staro vreme seta
krajezerska mesnost bila isposeana s# so sela i gradovi, vo koi `iveele
takanare~enite Ezerci, ime zemeno od ezeroto, koe gr~kite istori~ari, me|utoa
go prevrtele vo Desariti. I sega vo Ohrid
(makedonski grad, koj se nao|a kraj istoimenoto
golemo makedonsko ezero, z.m.) se nao|aat
kamewa so natpisi od tie Ezerci ili Desariti. Predanieto
za nastanokot na imeto na golemiot makedonski grad Bitola, mo`ebi isto taka
sodr`i vo sebe anti~ko-makedonski elementi. Vo ova predanie se spomenuva nekakov
bitolski kral Toqo, koj{to ja branel
Bitola od Turcite. Otkako Turcite go zazele gradot, kralot Toqo se povklekol na
Kaleto, koe Turcite nikako ne mo`ele da go zavzemat. Na krajot, kralot Toqo,
re{il da ja napu{ti odbranata, no pred toa sakal da vidi dali Turcite se ~esni
lu|e. Gi ispratil najubavite devojki kaj niv za da vidi kako Turcite }e
postapuvaat. Utredenta, devojkite se vratile i mu rekle deka nitu eden Tur~in
ne gibnal nikoja od niv, po {to re{il da im go predade i Kaleto. Toga{ narodot
po~nal da zboruva: Bi Toqo, dobi Toqo!
Na vakov na~in, od skratenata forma na makedonskiot glagol "bi" (bide) i imeto na ovoj
legendaren kral (Toqo) e nastanato
imeto na dene{niot grad Bitola. (Predanieto e zapi{ano od: Tanas Vra`inovski: Ubavinite na Makedonija niz predanija i
legendi, Skopje, 1995, str. 28-31). Se postavuva pra{aweto: koj bil toj
bitolski kral Toqo? Sekako deka
negovoto povrzuvawe so Turcite ne mora da zna~i deka toj i navistina toga{
`iveel, zatoa {to, vidovme deka narodniot tvorec i Aleksandar Makedonski im go sprotistavil na Turcite. Najsli~no ime
do imeto na ovoj kral e imeto na anti~ko-makedonskiot kral Ptolemy (in
Macedonian: Ptolemey). Vo anti~ka
Makedonija postoele dva krala so ova ime. Edniot e poznat kako Ptolemy od Alor
(367/6 - 366/5) i negovata sopruga (po majka) i navistina poteknuvala od
Linkestida (dene{en Bitolsko-Lerinski kraj), a spored nekoi izvori i negovata baba (majka na soprugata),
linkestidskata princeza Evridika, mu bila qubovnica i imala golemo vlijanie vo
negovoto vladeewe. Vtoriot makedonski kral so vakvo ime e Ptolemy Keraunos
(281-279), vo ~ie vreme Makedonija i navistina bila napadnata i opusto{ena od
strana Keltite i Galite. Dali imeto na nekoj od ovie dva krala podocna ostanalo
kaj narodot, kako ime na bitolski kral,
koj im se sprotistavil na Turcite, sigurno deka ne mo`e so sigurnost da se
potvrdi (no nitu da se odre~e). Fakt e samo odredenata sli~nost pome|u imiwata
Tolo i Ptolemy, a indikativno e i spomnuvaweto na Francuzite vo predanieto, koi go barale bogatstvoto na kralot Toqo,
otkako ovoj pobegnal od Bitola (pred
da dojdat Turcite). Vidovme deka Ptolemy Keraunos vojuval tokmu protiv Galite
(predcite na dene{nite Francuzi). Odime ponatamu. Vo
Zbornikot na Miladinovci, vedna{ po predanieto za Aleksandar Makedonski, e
objaveno i predanie za carot Justinijan, koj iako bil rimski car, bil roden vo
Makedonija. Ova narodno predanie, bra}ata Miladinovci go smestile kako vtoro
vo poglavieto za Predanijata, {to zboruva za nivnata po~it kon ovoj car, bez
razlika {to, vo nivno vreme, stranskite propagandi, pravele s# {to e mo`no za
da go onevozmo`at nacionalnoto sebesoznavawe na etni~kite Makedonci.
Nasproti stranskite ednostrani i falsifikuvani podatoci za makedonskata
istorija, kako cvrst bedem i mo`ebi edinstven svetilnik vo vremeto na 19. vek,
stoel makedonskiot naroden tvorec, koj, vo svoeto tvore{tvo nepogre{livo gi
apsorbiral samo poistaknatite makedonski vladeteli ili po{iroko poznati
li~nosti od Makedonija i, kako takvi, gi prenesuval od pokolenie na pokolenie. Predanieto
za Justinijan e povrzano so nastanokot na imeto na makedonskiot grad Ohrid i,
spored ova predanie, imeto na ovoj grad go dal tokmu carot Justinijan.
Predanieto glasi: Veqat ~e, koga se prave{e
ohridskata krepost, Justinijan se ka~i na ridovite na koi le`it gradot i,
gledae{~em prelepoto mesotpolo`ewe, izvika:" Oh rid", t.e. "oh,
kakov hubav rid!" (rid,
in Macedonian means hill, my remark).
I od toga stana da se vika gradot Ohrid.
U{te
edno predanie za Justinijan (no i za negoviot vojskovodec Velizarija) ima i vo Sbornik
na narodni umotvorenija, nauka i kni`nina, Sofija, 1889 IV, str. 154. Ova predanie e povrzano so
nastanokot na makedonskite sela Istok i
German. Seloto Istok go dobilo svoeto ime po imeto na tatkoto na
Justinijan, koj, sproed ova predanie, isto taka se vikal Istok. Za nastanokot
na seloto German, [apkarev zapi{al: Vo prespanskata okolija
ima drugo selo - German, za koe ka`uvaat deka bilo rodnoto mesto na pro~ueniot
Justinijanov vojskovodec Velizarija. |