United MacedoniansVardarEgejPirin

IZVADOK OD KNIGATA NA ALEKSANDAR DONSKI: “DREVNO MAKEDONSKO NASLEDSTVO VO SOVREMENATA MAKEDONSKA NACIJA

 

2. Narodni pesni, predanija i motivi i likovi od prikazni

 

Denes vo makedon­skiot folk­lor postojat brojni makedonski narodni  tvorbi (pesni, prikaz­ni, legendi, pre­da­ni­ja i sl.) posveteni na nekoi od anti~ko-­makedonskite vlade­teli ili javni li~nosti. Postojat i odredeni folklorni elementi  (posebno vo prikaznite), koi nesomneno vle~at koreni od vremeto na anti~ka Makedonija. Ovde }e spomneme nekoi od niv. Pritoa,  vo interes na prostorot, nema da ja prilo­`ime kompletnata sodr`ina na ovie makedonski narodni umotvorbi,tuku samo }e poso~ime na niv­noto pos­toe­we. Posebno }e se zadr`ime na obrabotkata na motivite vo na­rod­nite prikazni, koi imaat anti~ko-makedonsko poteklo.

 

 

Narodni pesni i prikazni

Narodni pesni, vo koi se opeani slavni li~nosti od anti~ko-makedon­skata istorija, zapi{ale re~isi site zapi{uva~i na makedonski narodni umotvorbi od sredinata na 19. vek i podocna. Za vakvata pojava svedo~ele i stranci, koi ja posetuvale Makedonija vo 18, 19 i 20. vek.

Sepak, mo`ebi prv zapis za pesna posvetena na anti~ko-makedonskata istorija imame kaj Teofilakt Ohridski. Vo svojot trud Teofilakt Ohridski za muzikata vo Makedonija od 11. do 12. vek (Makedonska muzika, br. 2, 1979, str. 39-46), poznatiot makedonski istra`uva~ na srednovekovna Makedonija, prof. Branko Panov, spomenuva edno pismo na Teofilakt Ohridski vo koe toj pi{uva deka koga bil vo (citat): varvarskata zemja - Makedonija, naselenieto vo Ohrid go do~ekalo so peewe na (citat): nekakva borbena  i pobedonosna pesna, za koja Teofilakt veli deka vo nea narodot gi opejuval (citat): svoite ~estiti vremiwa.

            Vizantiskiot istori~ar i pisatel Nikifor Grigora, za vreme na svo­jata poseta na Strumica  vo 1326 godina, opi{uva nekoi od narodnite pesni {to tamu gi slu{nal. Toj decidno tvrdi deka (iako ne go razbiral jazi­kot  na tamo{noto naselenie), strumi~kite narodni pesni mnogu potse­tuva­le na - frigiskite! (Nicephore Gregoras, Corespondance, Paris, 1927, str. 30-50). Se znae deka Frigite (Brigite) igrale glavna uloga vo etno­genezata na anti~kite Makedonci, pa ottamu gledame deka u{te Makedoncite vo 14. vek, kako svoe nasledstvo, gi ~uvale starite anti~ko-makedonski (brigiski) motivi vo narodnite pesni.

Mnogu podocna, francuskiot general Fransoa de Tot, koj rabotel vo Cari­grad od 1768 do 1775 (18 vek!), vo svoite Spomeni zapi{al:

Dvaeset i dvajca Makedonci... vo edna kafeana peeja pesni za pobedite na Aleksandar (Aleksandar Matkovski: Makedonija vo delata na stranskite patepisci 1371-1777, Skopje, Misla, 1991, str. 833). Ovie Makedonci bile obi~ni rabotnici.

Svedo{tvo deka spomenot za Aleksandar Makedonski ostanal me|u Makedoncite vo prvata polovina na 19. vek, dal i ruskiot istaknat deec Vik­tor Grigorovi~. Vo vrska so impre­siite od nego­vata poseta na Makedonija vo 1844-1845 godina, toj zapi­{al:

            Vo site krai{ta {to gi posetiv, jas nemam ~ueno drugi imiwa osven imiwata na Aleksandar Veliki i na Marko Krale. I edniot i dru­giot `iveat vo spomenite na narodot... Spomenot za Alek­sandar Veliki sepak e pove}e utvrden kaj narodot.

Viktor Grigorovi~ zapi{al i edna narodna prikazna za makedonskiot car Filip II.  Toa vsu{nost e prvata zapi{ana makedonska narodna prikazna voop{to! Makedonskiot folklorist Kiril Penu{liski, vo Knigata za Cepenkov (cit. delo, str. 520), }e zapi{e:

"Car Filip sos sonce ~init oblok" e prvata na{a zabele`ana pri­kaz­na od Ostrovo. Ja zapi{al Viktor Grigorovi~ vo vremeto na negovoto patuvawe po Makedonija. Taa e objavena duri vo na{e vreme.

Zna~i prvata zapi{ana makedonska narodna prikazna se odnesuva tokmu na slavniot anti~ko-makedonski car Filip II.

 I ~e{kiot nau~nik I. Dorovski vo svojata studija za vrskite me|u ^e­site i Makedoncite objavuva faksimil od edna (citat): makedonska narod­na pes­na, zapi{ana od V. I Grigorovi~. (J. Dorovsky, Ceske zeme a Balkan, Brno 1974).

Haralampie Polenakovi}, vo svojot trud: U{te edna varijanta od makedonskata narodna umotvorba "Car Filip sos slonce oblok ~inili" (Izbrani dela 2, Skopje 1988), naveduva duri ~etiri prikazni ili pesni (a mo`ebi i samo varijanti) za makedonskiot car Filip II.

Bosanskiot zapi{uva~ na makedonski narodni umotvorbi i obi~ai, Stefan Verkovi}, poznato e deka prestojuval vo Makedonija pove}e godini vo sredinata na 19. vek. Toj priznava deka bil mnogu iznenaden koga vo Makedonija otkril narodni pesni za li~nosti od anti~ka Makedonija. Duri ovie pesni toj gi proglasil kako svoe najgolemo otkritie. Vo edno svoe pismo Verkovi} svedo~i:

Ova premnogu va`no i nenadejno otkritie se slu~i vo prvata ~etvr­tina na 1865 godina. Toa be{e edna mala pesna za Aleksandar Veliki, carot Makedonski. Do krajot na godinata najdov u{te dve pesni za nego. Sled­nata 1866 godina naidov na u{te postaro otkritie - na pesna za Orpheus! (Stefan Verkovi}, cit. delo, str. 347).

Zna~i, Verkovi}, ne samo {to otkril makedonski narodni pesni za Aleksandar Makedonski, tuku i za mitskiot kral na Trakijcite Orpheus, za kogo ve}e navedovme svedo{tva deka bil roden (i pogreban) vo Makedonija.

Stefan Verkovi} dal i drugi svedo{tva za makedonski narodni tvor­bi so anti~ko-makedonski elementi, na koi nai{ol za vreme na svojot dolgovremen prestoj vo Makedo­nija. Pritoa svedo~i deka golem broj vakvi predanija imalo kaj makedon­skoto koleno (po{iroko semejstvo) Marvaci (`iteli na del od dene{niot pirinski del od Make­do­nija, koj se nao|a pod Bugarija). Vo ve}e spomenata kniga za Verkovi} (cit. delo, str. 152), ~itame:

Marvacite... go naseluvaat nevrokopskiot okrug {to se prostira me|u planinata Kremen i Momina Kula i slu`i kako estetski del me|u Nevrokop i Razlog (gradovi vo ovoj del od Makedonija, z.m.)... Kaj Marvacite ima prikazni i narodni predanija od najodamne{noto minato, koi bi mo`ele da popolnat mnogu prazni mesta vo op{tata i mesna slovenska istorija, kako i da razjasnat i korigiraat mnogu pogre{ni i neumesni mislewa i dokazi na starite i novi istori~ari za narodite {to `iveat na Balkanskiot Poluostrov, za nivnite pradedovci, starite Trakijci, Makedonci i Iliri...

Pokraj predanijata i prikaznite kaj Marvacite ima i narodni pes­ni, mnogu qubopitni i va`ni, koi se odnesuvaat na najdale~noto mina­to; na ova se odnesuva i pesnata za doa|aweto na Slovenite od Azija (od dale~­nata Kineska zemja, kako {to ka`uva pesnata) na Dunav; u{te pes­na­ta za Alek­sandar Veliki i negoviot kow Bucefal;za pohodot negov vo Azi­ja i voj­­­nata so Darius i Por(us) - carot indiski.Ovaa mnogu va`na pesna za re{e­ni­e­to na potekloto na starite Makedonci, Trakijci i Iliri, ina­ku e ot­kri­ena vo seloto Ker~ovo, {to se nao|a vo Volovi{te,Demir­hisar­ski ok­rug (okrug vo Makedonija, z.m.), kako {to mi raska`a ov~arot Stojan Me~karov.Isto takva pesna imam i od seloto Kru{ovo, vo istiot okrug, no taa e sos­tavena malku poi­na­ku.

            Da potsetime i na ve}e prezentiranoto svedo{tvo od Stefan Verko­vi}, vo koe, toj tvrdi deka vo jugozapadna Make­donija, lu|eto sebesi se dekla­ri­rale kako ~isti Makedonci, potomci na Aleksandar Makedonski.

            Koga sme kaj Verkovi}, da ja spomneme i negovata kniga Veda Slovena, vo koja toj isto taka objavil pesni posveteni na Aleksandar Makedonski i po­dol­ga pesna za Orpheus (Orfen junak), koi gi prika`al kako narodni pesni, no za koi, denes, nekoi smetaat deka mu bile podmetnati od strana na  u~i­telot Jovan Gologanov, koj bil negov sobira~ na narodni umotvorbi i koj, navodno, samiot gi sozdal ovie pesni, prika`uvaj}i gi kako makedonski na­rod­ni. Ina­ku, Gologanov do krajot na svojot `ivot uporno tvrdel deka pes­nite i na­vistina bile narodni i deka e nadvor od logikata deka toj, kako nedovolno obrazovan selski u~itel, bi sozdal takvi pesni. Duri vo edno svoe pismo do Verkovi}, samiot Gologanov pi{uva (citat): nitu sum u~en na narodniot ja­zik, nitu pak ni edna bugar­ska kniga imam. Ponatamu zapi{al deka samiot se­be­si se smeta za (citat): mnogu malku u~en (M. Arnaudov, cit. delo, s. 340).

Deka pesnite od Veda Slovena se originalni narodni tvrdel i Ver­kovi}, no i mnogu u~eni {irum Evropa, koi gi pregledale ovie pesni. Nekoi od niv bile Francuzite: Emil Birnuf, Alber Dimon, Luis Leger i Ogist Dozon; ^ehoslovacite: Janko [afarik i Leopold Gajtler;Poqakot Aleksan­dar Hodzko; Germancite Fliger i Podhorski, Rusinot Vsevold Miler i drugi. Posebno polemikata se vodela okolu pesnite za Orfej i za Aleksan­dar Makedonski. Vo ekot na polemikata, grupa od dvaeset i dvajca `iteli na makedonskiot grad Serez, vo 1876 godina,ispratile pismo do francuskiot izdava~ E. Leroks,vo koe, tie tvrdele deka pesnite od Veda Slovena i navistina se narodni, a {tipskiot u~itel Dimitar Pavlov,vo edno pismo do Verkovi}, voodu{eveno napi{al: Za Orfej Grcite la`at deka bil Grk, no preku Vas u~enite evropjani }e doz­naat deka slovenskiot buen potok go izvadil od svoite nedra i ova bogatstvo (Q. Doklesti}, cit. delo, st. 312 i 301 ).

Sepak, bugarskiot deec [i{manov bil glavniot vo negiraweto na av­ten­ti~nosta na ovie pesni (iako imalo i drugi kako nego).[i{manov otpr­vin nasednal na edna laga od egzarhiskiot agent Petko Slavejkov,koj tvrdel deka porane{niot u~itel S. L. Harizanov navodno mu se doveril deka u~est­vu­val vo falsifikuvaweto na pesnite od Veda Slovena. Me|utoa, samiot Ha­ri­za­nov najenergi~no gi odbil tvrdewata na Slavejkov kako la`ni.No, [i­{­­­ma­nov ne zaprel na ova. Na krajot od osumdesettite godini od  19. vek, toj isp­ra­til nekolku aktivisti (me|u koi i samiot Verkovi}) da  baraat lu|e po makedonskite sela,koi gi znaat ovie pesni. Navodno, tie ne na{le nitu eden selnanec {to gi znael ovie pesni. I tokmu koga se ~inelo deka prikaznata za pesnite od Veda Slo­­vena e zavr{ena,t.e. deka pesnite vo nea i navistina ne se narodni,vo 1894 godina bila ispratena u{te edna ekspedicija (anketna komisija), upa­tena po barawe na bugarskiot crkoven vesnik Novini. Ovaa ekspedi­cija donela iznenadu­va~ka vest, koja glasela deka babata Zlata [opova i izvesniot haxi Stoil od makedonskoto selo Kr~ovo  ja znaele make­don­­skata na­rodna pesna za Orfej! Vesnikot Novini vedna{ ja objavil ovaa infor­ma­cija vo svoite broevi: 52, 73 i 89 (godina III) i br. 15 i 16 (godina IV). Po­docna, folkloristot od makedonsko poteklo A. P. Stoilov objavil poda­tok de­ka, vo 1911 godina, i samiot slu{nal nekolku strofi od pesnata za Or­fej od st­rana na selankata Marija [opova od makedonskoto selo Crvi{ta. I drugi selani mu pot­vrdile na Stoilov deka delovi od pesnata za Orfej gi ima vo drugi na­rodni pesni ({to vpro~em e normalna pojava vo narodnite pes­ni).

Isto taka ne e to~no deka Gologanov navodno mu ispratil pesna za Or­fej na Verkovi}, otkako ovoj mu vetil pari~na nagrada zaradi toa. Naprotiv, Golo­ganov prvo prona{ol edna kratka narodna pesna za Orfej, a duri potoa voodu­{eveniot Verkovi} mu ponudil pari, do kolku mu najde u{te edna takva  (Q. Doklesti}, cit. delo, str. 283). Po ova Gologanov mu ispratil u{te po­dolga pesna za Orfej, za koja podocna bil obvinet deka samiot ja izmislil ({to rekovme deka toj go negiral).

Vo interes na prostorot nema mnogu da se zadr`uvame na problemite okolu potekloto na pesnite vo Veda Slovena, samo }e ka`eme deka duri i do kolku vo niv navistina ima umetni~ki intervencii, fakt e deka vo niv ima i folklorni elementi, a najgolem dokaz za ova se terenskite istra`uvawa na Stoilov, spored koi, selanite mu potvrdile deka vo pesnite od Veda Slovena i navistina ima stihovi od pove}e narodni pesni (zna~i, sepak - narodni!). Ponatamu, fakt e i deka naj`estoki pobornici vo negiraweto na avtenti~­nosta na ovie pesni bile bugarskite dejci, a vo na{e vreme toa se make­don­skite privrzanici na teorijata za zatkarpatskoto slovensko po­teklo na de­ne{­nata makedonska nacija, vo ~ija teorija ne se vklopuva posto­eweto na make­­donski narodni pesni so anti~ki motivi. Fakt e i deka nitu eden od ne­ga­­torite na avtenti~nosta na pesnite od  Veda Slovena go nema nitu spom­na­to faktot deka Orfej i navistina bil roden (i pogreban) vo Make­donija, a kon seto ova sekako deka treba da se ima predvid i faktot deka postojat i drugi make­donski narodni tvorbi so anti~ka sodr`ina, koi ovde gi spome­nu­vame, a za koi, doka`ano, se znae deka ~isti narodni tvorbi, ostanati vo na­{iot na­rod u{te od damnina.

Odime ponatamu so prezentirawe makedonski narodni pesni so anti~­ko-makedonska sodr`ina.

            Me|u Makedoncite vo pirinskiot del na Makedonija (koj denes se nao|a pod Bugarija) i denes postojat makedonski narodni pesni, posveteni na anti~ko-makedonskite vladeteli. Svedo{tvo za ova imame vo romanot Taso Makedonecot (Sofija, 1995) od ma­kedonskiot pisatel vo Bugarija Slave Makedonski. Tamu e objaven del od ma­ke­donska narodna pesna za Aleksandar Makedonski, koja {to Slave Make­don­ski ja slu{al od svojata nepismena majka, koja ja zapomnila u{te od svo­ite stari. Istata pesna bila peena i od eden star ov~ar na golemata makedonska planina Pirin.

            Svedo{tvo za, do neodamna, nepoznata makedonska narodna pesna, pos­ve­­tena na carot Aleksandar Makedonski sre}avame i vo fol­k­lornata zbir­ka na egejskiot Makedonec Dimitar Pop-Dimitrov (koj, vo momentov koga gi pi{uvam ovie redovi, `ivee vo svoeto rodno selo Cakoni vo okoli­nata na Voden, vo delot na Makedonija, {to se nao|a pod Grcija). Ovoj deec, so godini sobiral makedonski narodni umotvorbi niz pove}e gradovi i sela na egej­skiot del na Makedonija. Me|u vakvite tvorbi bila i pesnata za carot Aleksandar Makedonski, koja mu ja ispeal 84-godi{niot Makedonec Tanas Markov. Del od pesnata glasi:

Stani, stani Aleksandre Makedonski

za da vidi{ kako tvoite sinovi

se borat za Makedonija...

Inaku pesnata bila mo{ne dolga i traela okolu petnaesetina minuti (v. Nova Makedonija, Skopje;  1 i 2.11.1997, str. 7).

Vo sredinata na 19. vek francuskiot slavist Siprijan Rober zapi{al edna pesna za Aleksandar Makedonski, koj gi molel bogovite da bdeat (citat): nad negoviot narod slaven so herojski srca, poradi {to zaslu`u­vame da go nosime ubavoto ime Sloveni. Ova ime go dobivme od ustata na samiot Aleksandar, voshituvaj}i se na juna{tvoto na{e, junakot od Makedonija izre~e pred smrtta deka go  prokolnuva sekogo, koj, vo idnina }e govori lo{o za narodot slaven. Na toj narod, kako nagrada za juna~kite dela toj mu gi zave{ta oblastite {to se prostiraat od Jadranskoto More pa se do okeanot na ve~nite ledovi. Aleksandar saka{e celata taa zemja nikoga{ da ne `ivee po drugi zakoni, osven po zakonite na slavnite. (Citirano od knigata na L. Slaveska, str. 34-35). Inaku, ovoj zavet e objaven vo original na francuski vo 1852 godina.

Vo Zbornikot od makedonski i bugarski narodni i umetni~ki pesni od 1909 - 1910 godina (Mihajlo Georgievski: Slovenski rakopisi vo Makedonija, cit. delo, str. 161-173), na str. 68, spomnata e pesna vo koja se spomenuva anti~ko-makedonskiot car Karan. Prvite stihovi na ovaa pesna glasat:

Stara planina,

koj {te v tebe vojska vodi

Kato njama cara gordij,

Cara Karana.

Iako pesnata ovde e zapi{ana na bugarski jazik, pove}e od jasno e deka po sodr`inata toa e makedonska pesna. Vo prodol`enie sleduvale u{te 28 stihovi.

Makedonska narodna pesna za carot Karan spomenuva i makedonskiot prerodbenik Isaija Ma`ovski vo svoite Spomeni (Sofija, 1922). Toj raska­`uva kako, na den 23.02.1867 godina, prestojuval vo makedonskoto selo Sosalija (vo okolinata na Enixe-Vardar) kaj svoite vujkovci, bra}ata Haxi Sekovi. Ve~erta,kaj niv do{ol nekoj Evrein da kupuva volna i, otkako zavr{ile rabota, sednale i peele makedonski narodi pesni. Toga{ bra}ata Haxi Sekovi ispeale nekolku stari pesni za make­donskiot car Karan i Soluna devojka.  Vo vrska so ova Ma`ovski pi{uva:

Slu{aj}i gi pesnite, Evreinot za~udeno gi pra{a kako mo`ele da se za~uvaat ovie pesni od tolku staro vreme. Starcite Haxi Sekovi mu odgovorija deka ovie pesni se ostanati u{te od staro vreme i istite bile prenesuvani od tatko na sin. "Tie bile peeni od na{ite tatkovci i dedovci, ta i nie sme gi nau~ile od niv da gi peeme." (cit. spored Gane Todorovski, cit. delo, str. 30).

Vo makedonskiot vesnik Narodna Volja (Blagoevgrad, juli 1994) e objavena i makedonska narodna prikazna za carot Persej, pod naslov Tatko­va­ta kletva, raska`ana od G. Petrov. Po~etokot na prikaznata glasi:

Edna{ `iveel eden car na Makedonija, {to se vikal Persej. Vo toa vreme vo Makedonija imalo mnogu gatalki. Tie do{le ovde po zavladuva­weto na svetot od strana na Aleksandar Veliki. Toj gi dovel od Indija, od Persija, od Egipet, od sekade...

Ponatamu vo prikaznata se raska`uva deka carot Perseus (Persey) sretnal edna od tie gatalki, koja mu ja pretska`ala propasta na negovoto carstvo, poradi toa {to toj na podmolen na~in go otepal svojot brat, naklevetuvaj}i go pred tatka si deka raboti vo interes na tu|a dr`ava. Podocna tatkoto na Persej razbral za podmolnosta na svojot sin i go prokolnal. Gatalkata mu rekla na Persej deka carstvoto }e mu propadne i tu|inci }e vladeat so negovata zemja. Otkako gi slu{nal ovie zborovi na gatalkata Persej se upla{il bidej}i, tie denovi, i `ena mu sonuvala lo{ son. Ja pra{al gatalkata dali mo`e da napravi ne{to za da se spre~i ovaa sudbina, a taa mu odgovorila:

 - ]e ti ka`am {to da napravi{, ama ne e sigurno dali }e te stigne kletvata. ]e rodite ma{ko dete, ama }e go skriete, nikoj da ne znae oti e va{e. Caricata }e go rodi tamu kade {to nikoj nema da ja znae. Potoa ti }e go dade{ vo nekoja tu|a dr`ava i }e mu ka`e{ na ~ovekot kaj{to }e go dade{ da mu ja ka`e vistinata otkako Makedonija }e bide porobena. Toga{ mo`ebi du{ata na tatko ti }e se smiluva.

Carot Persej taka napravil. Rodile sin so caricata i go odnele na eden ostrov, kade go ostavile  na ~uvawe kaj eden ~ovek. Na ~ovekot mu osta­vi­le pari i zape~ateno pismo za da mu go dade na deteto koga }e porasne. ^ovekot go krstil deteto Andrejko. Koga porasnalo deteto, ~ovekot mu go dal pismoto. Vnatre pi{uvalo koe e toa i kako da dojde do bogatstvata na tatko mu. Tatko mu mu ostavil dve bogatstva i mu opi{al kako da gi najde, t.e. kade se zakopani. Ednoto bilo zakopano na patot blizu rekata Struma (reka vo isto~na Makedonija, z.m.), a drugoto pod edna klupa vo dvorecot vo Solun. Otkako gi na{ol bogatstvata Andrejko sobral vojska i trgnal ja osloboduva Makedonija. Uspeal da ja oslobodi, ama, po kratko vreme, taa pak bila porobena od Rimjanite. Toga{ na Andrejko na son mu izlegol eden star ~ovek, koj mu rekol pove}e da ne se ma~i, bidej}i Makedonija u{te dolgo nema da bide slobodna. Taka bilo pi{ano od Gospod. Stariot ~ovek  mu rekol zlatoto {to go ima da go sokrie na tri mesta i da po~ne da gradi crkvi i manastiri. Taka carot i napravil. Izgradil crkvi vo koi narodot i denes odi.

I ovaa narodna prikazna od pirinskiot del na Makedonija ({to denes se nao|a pod Bugarija) vo mnogu se poklopuva so istoriskata vistina.  I navistina vo 149 i 148 godina p.n.e. vo Ma­kedonija se pojavil eden mlad ~ovek, {to se vikal Andrisk i koj tvrdel deka e legitimen sin na  Persej, poradi {to se preimenuval vo Filip [esti. Toj se obidel da ja oslobodi Makedonija od rimskata okupacija. Sobral voj­ska, i duri, na kratko, uspeal da ja oslobodi cela Makedonija. Vo toa mu po­mognale i Trakijcite. No, Rimjanite ispratile golema vojska i do pre­sud­na­ta bitka do{lo kaj Pydna vo 148 godina.Andrisk (ili Filip [esti) ot­prvin imal uspeh vo bitkata, no potoa napravil takti~ka gre{ka, po {to bil po­razen.

 

 

Predanija i legendi

 

Ovde }e navedeme nekolku predanija i legendi, zapi{ani vo 19. i 20. vek, koi imaat anti~ko-makedonski koreni. 

Vo Zbornikot od [apkarev (Sofija, 1891) se nao|a predanie, koe glasi: Aleksandar Veliki ja izumil vojnata. Vo nego se veli:

Prostiot narod ka`uva i veruva deka vojnite najprvo bile pronajdeni od Aleksandar Veliki Makedonski. Koga toj {etal po more, odej}i vo nekoj drug nepoznat svet, za da najde i nacrpi besmrtna voda, za da se napie, ta da ne umira nikoga{, koga videl vo moreto ribite da se bijat pome|u sebesi kako vo vojna, namislil i toj da go napravi istoto, pa koga do{ol vo svoeto carstvo, prv ja izumil vojnata na ovoj svet.

Nekolku predanija za Aleksandar Makedonski ima registrirano i vo Institutot za folklor od Skopje (m.l.1755). Edno od niv e  raska`ano od g-din Stanimir Vi{inski vo 1971 godina, roden vo selo Misimer (vo okolinata na makedonskiot grad Voden, koj se nao|a vo delot od Makedonija pod Grcija), vo 1885 godina.

Vo drugo predanie, raska`ano od g-|a Loza Kam~evska od makedonskiot grad Prilep (L. Sla­veska, cit. delo, str. 37), Aleksandar Makedonski go pobedil Darius so toa {to se kladel so Darius, koj }e izede pove}e od makedonskite luti piper­ki. Darius ne mo`el da  izede tolku kolku {to izel Aleksandar i zatoa moral da go predade svoeto carstvo.

Predanie vo koe se spomenuva Aleksandar Makedonski zapi{al i sobira~ot na makedonski narodni umotvorbi od 19. vek, po ime Marko Celenkov (D-r Kiril Penu{liski, cit. delo, str. 100). Vo predanieto za stariot makedonski grad Gradi{te Cepenkov zapi{al:

Za toj rasipan grad se prika`ua, oti e prajen od Aleksandra, caro Ma}edonc}i. Pri se {to vrvi Crna niz Gradi{teto, koa bil zdrav grado imalo edno jako kale i za vo kaleto voda imalo doneseno od  baegi daleku.

Ponatamu Cepenkov ja raska`uva legendarnata istorija na ovoj star grad, s# do negovoto osvojuvawe od Turcite vo 14. vek.

Vo Zbornikot na bra}ata Miladinovci vo poglavieto Predanija kako prvo po red stoi zapi{ano predanieto za Aleksandar Makedonski. Istoto e nasloveno Car Aleksandar i glasi:

Car Aleksandar saka{e da hodit da zemit besmrtna voda. No koj ode{e, nikoj ne se vra{~a{e nazad; za{~o duri da stignit nekoj do nea, treba{e da patuvat tri dni se vo no{na temnina, vo koja qugeto se zaskitveha i ne mo`eha da se vratat na bel den. Car Aleksandar zede so sebe si kobili i `drebina. Vo temninata vrza kobila; i v rastojawe {~o mo`it da se ~uet glasot, vrza `drebe; potamo kobila, posle `drebe, i taka podaleku duri stigna do besmrtnata voda, koja stoe{e me|u dve planini, koi se otvoraha i zatvoraha. Toj so golema brzina nacrpi edno {i{e i po glasovite od kobilite i `drebinata, koi r`eha, nahodva{e patot i taka se vrati na bel den. [i{eto ostavi na prozorecot za da se napie utrinata vo nedeqa; i nara~a na sestra mu da vardit, da ne nekako isturit besmrtnata voda. Sestra mu metee{~em ne dogleda i skr{i {i{eto. Car Aleksandar koga ~u tova, stra{no se naquti, a sestra mu, izbegvee{~em qutinata negova, se frli v more i se prestori delfin, koj, koga ~uet Aleksandrovoto ime, se kriet vo morskite globini.

Blagodarenie na g-din Qube Panov (r. 1938) od Veles (grad vo Makedonija), objavuvame u{te edna varijanta na ova predanie. Ova predanie g-din Panov go zapomnil od svojata majka Vaska Jolevska Panova (1913-1980), rodena vo Bitola (grad vo Makedonija), a ma`ena vo Veles. Istoto go prenesuvame vo celost:

Gospod sozdal lu|e so razli~na boja na ko`ata. Ova Gospod go napravil pred Potopot. Na belcite Gospod im go pratil svojot sin, {to se vikal Makedon i site belci otprvin se vikale Makedonci. Podocna, najpoz­nat car na Makedoncite, bil Aleksandar Makedonski. Toj edna{ prona{ol besmrtna voda i ja dal na sestra si da ja ~uva i da vnimava da ne se isturi. No, taa kri{um se napila i vodata se isturila. Pla{ej}i se od lutinata na brata si se frlila vo Egejskoto More. No, bidej}i ne mo`ela da umre, naedna{ se prestorila vo polovina riba, polovina devojka. Do den denes koga parabrodite minuvaat ottamu, pla{ej}i se da ne gi prevrti, lu|eto od parabrodite, na set glas  vikaat: "@iv e Aleksandar!". Taka ja pla{at sestra mu na Aleksandar i taa bega od niv, a parabrodite bezbedno zaminuvaat.

Francuskiot slavist Andre Mazon vo svojot Zbornik Slavjanski pri­kazni od jugozapadna Makedonija (Pariz, 1923) objavil predanie, raska­`a­no od dedo Jovan od selo Nevoljani (vo okolinata na makedonskiot grad Kostur, koj denes se nao|a vo delot  od Makedonija pod Grcija), vo koe ima fantasti­~en spoj pome|u Aleksanadar Makedonski, Krali Marko i Jankula, koi uspeale da naleat `iva voda, koja gi pravela lu|eto besmrtni. Jankula i Krali Mar­ko se napile i tie do denes se `ivi, a Aleksandar ne uspeal, zatoa {to ses­tri­te mu ja ispile negovata, pa poradi toa umrel (\or|i Radule, cit. delo, str. 191).  Inaku, Krali Marko i Jankula bile srednovekovni makedonski junaci, koi se opeani vo pove}e makedonski narodni pesni kako borci protiv turskata okupacija na Makedonija.

Vo ova predanie, kako i vo prethodnite dve, vo koi se spomenuvaat ses­trite na Aleksandar, vidovme deka tie se staveni vo negativna uloga (tie mu ja pijat,t.e. isturaat  `ivata voda za da mu na{tetat).Istoriskite podatoci zboruvaat deka Alek­­sandar Makedonski imal samo edna rodena sestra i u{te dve ili tri polu-sestri (od ist tatko, a od razli~ni majki). Ne postojat podatoci deka koja i da bilo od negovite (polu)sestri mu napravila kakvo bilo zlo. Naprotiv, Quintus Curtius Rufus (cit. delo, str. 212 i 250) zapi{al deka Aleksandar duri nosel obleka, koja, specijalno za nego, ja napravile negovite sestri, kako i deka edna{ izjavil oti, po zavr{uvaweto na vojnata, }e se vratel kaj svojata majka i sestri ({to jasno govori za nivnata zaemna po~it). No, dodeka toj se po~ituval i sakal so svoite sestri, ne bilo taka i so ostanatite vladeteli i nivni rodnini od kralskiot dvor vo anti~ka Makedonija. Ova se odnesuva za re~isi celata istorija na ovaa dr`a­va. Me|u­seb­nite ubistva na bliski rodnini, klevetewata, podmetnuva­wata i intri­gite, so cel, da se dojde ili ostane na vlast bile sostaven del vo `ivo­tot na vladea~kite kru­go­vi na anti~ka Makedonija, koi, sekako, deka frlaat senka vrz sjajot i slavata na ovaa dr`ava. Mo`ebi poradi toa, kako dale~en odblesok na ovie me­|urodninski intrigi i podmetnuvawa, ostanal ovoj mo­tiv kaj narodniot tvorec, vo koj, tokmu sestrite na Aleksandar Makedon­ski bile tie koi mu napravile zlo.

Predanie za Aleksandar Makedonski ima raska`ano i g-din Nikola Andonov (rod. 1883) od makedonskoto selo Konopi{te (Tanas Vra`inovski: Makedonski narodni predanija, cit. delo, str. 26-29). Vo ova podolgo predanie, na na~in, svojstven samo za narodniot tvorec,  opi{ani se odnosite me|u Aleksandar Makedonski i persiskiot car Darius (Darie),po~nuvaj}i u{te od detstvoto na Aleksandar, pa s# do negovoto ma`ewe za }erkata na Darius (Darie). I ovde se spomnati gajdata (koja e vo ~esta upotreba vo makedonskata narodna muzika), makedonskoto oro (poseben makedonski naroden tanc), makedonskite luti piperki, gradot Solun  i u{te mnogu drugi elementi, koi, zaedni~ki, pravat fantasti~en spoj pome|u istoriskata vistina i imaginacijata na narodniot tvorec.

Interesno e i predanieto za Aleksandar Makedonski i sestra mu Ange­lina (Tanas Vra`inovski, cit. delo, str. 29-32), vo koe, narodniot tvo­rec napravil fantasti~en spoj pome|u na{iot slaven car i devojkata An­gelina, koja vo mnogu makedonski narodni pesni e pretstavena kako  simbol  na nepokorenata makedonska devojka vo Srednovekovieto. Ova pre­da­nie go raska`al g-din Petre Andreski (rod. 1893) od makedonskoto selo Modri{ta. Preda­nieto zapo~nuva so zborovite:

Toa vreme e u{te odamna. Vreme odamna, ej, u{te od ovega, od carot na{, koj bil makidonski Aleksandro, Aleksandro Makidonski.  

Zna~i i ovde gledame deka raska`uva~ot carot Aleksandar Makedon­ski go pretstavuva kako istoriski car na dene{nite Makedonci! Vo predanieto e opi{ano nedo­razbiraweto pome|u Aleksandar i sestra mu Angelina, poradi {to, Alek­sandar bil otruen. Podocna sestra mu ostanala da vladee so Makedonija s# dodeka ne do{le Turcite.

Ovde sakam da potenciram deka vo make­donskiot folklor ne postoi nitu edna tvorba vo koja, koj i da bilo srpski, gr~ki ili bugarski car ili han, e opean kako istoriski car na dene{nite Makedonci, kako {to e slu~ajot so Aleksandar Makedonski. Odime ponatamu.

Postoi i predanie za Aleksandar Makedonski raska`ano od g-din Apostol Apostolov (rod. 1912 god.) vo makedonskiot grad Kriva Palanka (Tanas Vra`inovski, cit. delo, str. 33). Vo ova predanie Aleksandar Make­donski, kako za{titnik na Makedoncite, se bori protiv turskiot srednovekoven sultan Murat. Ovde se pojavuva i `ena mu na Aleksandar Sultana, koja prifa}a da bide `ena na Murat, no pod uslov makedonskiot narod da ne se zema vo vojska, za{to e sirak, bidej}i tatko mu (Aleksandar , z.m.) zaginal.

Zna~i gledame deka  i ovde Makedoncite od bliskoto minato si go smetale Aleksandar Makedonski za svoj etni~ki predok i za{titnik.

Vo kontekst na ova da ja spomneme i legendata so Istorijata na Makedonija, koja `i­vo­to­­pisecot Novko od Debar (grad vo zapadna Makedonija)  trgnal da ja bara (objavena od: Tanas Vra`i­novski: Make­donski narodni predanija, Makedonsko narodno tvore{tvo: Narodni pre­danija, kni­ga I, Skopje, 1986, str. 25). Novko oti{ol vo eden manastir, kade gi pra{al vladicite i popovite: Slu{ajte vie vladici i popoj, }e mi ka`ete kaj se najduva Istorijata na Makedonija? Toga{ eden pop mu odgovoril: Dobro, }e ti ka`ime. Na filan (tajno, nepoznato, z.m.) mesto se najduva Istorijata na Makedonija. Na filan den se otvora i se ~ita istorijata. Tripati godi{no se ~ita istorijata. Potoa Novko trgnal da go bara toj filan manastir. Koga go na{ol, tamu i navistina mu ja poka`ale Istorijata na Makedonija, koja bila napi{ana (citat): na zaja~ka ko`a so orlovo pero. Mu rekle deka mo`e da ja ~ita samo tri dena i tri no}i. Toga{ Novko kupil tri kila sve}i i sednal da ja ~ita Istorijata na Makedonija. Sve}ite gi palel edna po druga za da ne mu zgasne svetlinata. Tri dena i tri no}i Novko ja ~ital Istorijata na Makedonija, a koga se vratil nazad im rekol na lu|eto:

A bre, bra}a, dnive e ~itav Istorijata na Makedonija. Sum ~ital i sum pla~el za Makedonija. Sin tatko }e otepa, tatko sin }e otepa. Taka pi{uva vo Istorijata. Kola }e odi bez voloj i bez kowi, ogan vo xeboj lu|eto }e nosat. Na{ata istorija e dalekovidna. Edno staro carstvo }e e gazi zemjata, }e se me{a vremevo. Samo ~etiri sili }e znaat {to }e stani!

Pla~ot na Novko od ovaa legenda, predizvikan od napi{anoto Istorijata na Makedo­ni­ja, vo koe sin tatko }e otepa, tatko sin }e otepa, verojatno bi mo`el da se povrze so tragi~nite nastani od `ivotot na vladea~kite krugovi vo anti~ka Makedonija, koga, kako {to spomnavme, i navistina bile prisutni brojni ubistva, intrigi i podmetnuvawa me|u bliskite rodnini, vo `elbata za vlast. Tokmu takvata sudbina  mo`ebi go naterala Novko da se raspla~e.

Postoi edno mnogu interesno predanie, vo koe t.n. Makedonski Sloveni se poistovetuvaat so anti~kite Makedonci. Konkretno se raboti za poistovetuvawe na t.n. makedono-slovenskoto pleme Ezerci so anti~ko-makedonskoto pleme Desareti. Ova predanie go zapi{al Kuzman [apkarev  i istoto glasi:

Vo staro vreme seta krajezerska mesnost bila isposeana s# so sela i gradovi, vo koi `iveele takanare~enite Ezerci, ime zemeno od ezeroto, koe gr~kite istori~ari, me|utoa go prevrtele vo Desariti. I sega vo Ohrid  (makedonski grad, koj se nao|a kraj istoimenoto golemo makedonsko ezero, z.m.) se nao|aat kamewa so natpisi od tie Ezerci ili Desariti.

Predanieto za nastanokot na imeto na golemiot makedonski grad Bitola, mo`ebi isto taka sodr`i vo sebe anti~ko-makedonski elementi. Vo ova predanie se spomenuva nekakov bitolski kral Toqo, koj{to ja branel Bitola od Turcite. Otkako Turcite go zazele gradot, kralot Toqo se povklekol na Kaleto, koe Turcite nikako ne mo`ele da go zavzemat. Na krajot, kralot Toqo, re{il da ja napu{ti odbranata, no pred toa sakal da vidi dali Turcite se ~esni lu|e. Gi ispratil najubavite devojki kaj niv za da vidi kako Turcite }e postapuvaat. Utredenta, devojkite se vratile i mu rekle deka nitu eden Tur~in ne gibnal nikoja od niv, po {to re{il da im go predade i Kaleto. Toga{ narodot po~nal da zboruva: Bi Toqo, dobi Toqo! Na vakov na~in, od skratenata forma na makedonskiot glagol "bi" (bide) i imeto na ovoj legendaren kral (Toqo) e nastanato imeto na dene{niot grad Bitola. (Predanieto e zapi{ano od: Tanas Vra`inovski: Ubavinite na Makedonija niz predanija i legendi, Skopje, 1995, str. 28-31). Se postavuva pra{aweto: koj bil toj bitolski kral Toqo?  Sekako deka negovoto povrzuvawe so Turcite ne mora da zna~i deka toj i navistina toga{ `iveel, zatoa {to, vidovme deka narodniot tvorec i Aleksandar Makedonski im go sprotistavil na Turcite. Najsli~no ime do imeto na ovoj kral e imeto na anti~ko-makedonskiot kral Ptolemy (in Macedonian: Ptolemey). Vo anti~ka Makedonija postoele dva krala so ova ime. Edniot e poznat kako Ptolemy od Alor (367/6 - 366/5) i negovata sopruga (po majka) i navistina poteknuvala od Linkestida (dene{en Bitolsko-Lerinski kraj), a spored nekoi izvori i negovata baba (majka na soprugata), linkestidskata princeza Evridika, mu bila qubovnica i imala golemo vlijanie vo negovoto vladeewe. Vtoriot makedonski kral so vakvo ime e Ptolemy Keraunos (281-279), vo ~ie vreme Makedonija i navistina bila napadnata i opusto{ena od strana Keltite i Galite. Dali imeto na nekoj od ovie dva krala podocna osta­nalo kaj narodot, kako ime na bitolski kral, koj im se sprotistavil na Turcite, sigurno deka ne mo`e so sigurnost da se potvrdi (no nitu da se odre~e). Fakt e samo odredenata sli~nost pome|u imiwata Tolo i Ptolemy, a indika­tivno e i spomnuvaweto na Francuzite vo predanieto, koi go barale bogatstvoto na kralot Toqo, otkako ovoj pobegnal od Bitola (pred da dojdat Turcite). Vidovme deka Ptolemy Keraunos vojuval tokmu protiv Galite (predcite na dene{nite Francuzi). Odime ponatamu.

Vo Zbornikot na Miladinovci, vedna{ po predanieto za Aleksandar Makedonski, e objaveno i predanie za carot Justinijan, koj iako bil rimski car, bil roden vo Makedonija. Ova narodno predanie, bra}ata Miladinov­ci go smestile kako vtoro vo poglavieto za Predanijata, {to zboruva za nivna­ta po~it kon ovoj car, bez razlika {to, vo nivno vreme, stranskite propa­gandi, pravele s# {to e mo`no za da go onevozmo`at nacionalnoto sebesoz­na­­vawe na etni~kite Makedonci. Nasproti stranskite ednostrani i falsi­fi­­kuvani podatoci za makedonskata istorija, kako cvrst bedem i mo`ebi edinst­ven svetilnik vo vremeto na 19. vek, stoel makedonskiot naroden tvorec, koj, vo svoe­to tvore{tvo nepogre{livo gi apsorbiral samo poistaknatite makedon­ski vla­deteli ili po{iroko poznati li~nosti od Makedonija i, kako takvi, gi pre­nesuval od pokolenie na pokolenie.

Predanieto za Justinijan e povrzano so nastanokot na imeto na makedonskiot grad Ohrid i, spored ova predanie, imeto na ovoj grad go dal tokmu carot Justinijan. Predanieto glasi:

Veqat ~e, koga se prave{e ohridskata krepost, Justinijan se ka~i na ridovite na koi le`it gradot i, gledae{~em prelepoto mesotpolo`ewe, iz­vika:" Oh rid", t.e. "oh, kakov hubav rid!" (rid, in Macedonian means hill, my remark). I od toga stana da se vika gra­dot Ohrid.

U{te edno predanie za Justinijan (no i za negoviot vojskovodec Velizarija) ima i vo Sbornik na narodni umotvorenija, nauka i kni`nina, Sofija, 1889  IV, str. 154. Ova predanie e povrzano so nastanokot na makedonskite sela Istok i  German. Seloto Istok go dobilo svoeto ime po imeto na tatkoto na Justinijan, koj, sproed ova predanie, isto taka se vikal Istok. Za nastanokot na seloto German, [apkarev zapi{al:

Vo prespanskata okolija ima drugo selo - German, za koe ka`uvaat deka bilo rodnoto mesto na pro~ueniot Justinijanov vojskovodec Veliza­rija.