ILINDENCITE SO MAKA GO U^ELE BUGARSKIOT JAZIK

Ovoj naslov slobodno mo`ev da go nare~am: Bugarski dokumenti za postoeweto na makedonskoto nacionalno ~uvstvo vo periodot okolu Ilindenskoto vostanie. Imeno, golemobugarskite propagandisti ~estopati tvrdat deka navodno site ilindenci sebesi se deklarirale kako “Bugari” i sli~no. Me|utoa, empirikata zboruva deka ne samo {to vo periodot vo i okolu Ilindenskoto vostanie imalo sosema jasni makedonski nacionalni projavi kaj brojni ilindenci, tuku i deka postojat brojni bugarski dokumenti od toa vreme koj duri i predupreduvaat na opasnosta po bugar{tinata od strana na makedonskite nacionalisti! @alno e {to ovie dokumenti denes se krijat od po{irokata javnost vo Bugarija. Vo ovoj napis }e spomneme nekoi od niv.

Se raboti za pismata {to Eftim Sprostranov mu gi upatil na bugarskiot minister-pretsedatel R. Petrov vo vremeto neposredno po Ilindensko vostanie. Inaku, Eftim Sprostranov bil vo dosluh so bugarskiot politi~ki vrv (eden vid bugarski {pion ufrlen me|u ilindencite) i vo svoite tajni pisma, upatuvani do bugarskiot politi~ki vrv vo vrska so makedonskoto delo, sosema jasno gi opi{uval sostojbite okolu projavite na makedonskata nacionalna svest kaj pripadnicite na na{iot narod od po~etokot na ovoj vek. Taka, na primer, vo pismoto do bugarskiot premier Petrov vo vrska so za~estenite manifestacii na makedonskoto nacionalno samosoznanie vo toj (noemvri 1903 godina) Sprostranov me|u drugoto pi{uva: Kako {to gledate gospodine Minister-pretsedatele, vakvite idei {to ve}e na{iroko se prifa}aat od makedonskoto naselenie, ne se ni malku za potcenuvawe za da ne im se posveti golemo vnimanie. Ako pritoa dodadam deka propagatorite na makedonskiot separatizam se zafatile mo{ne studiozno i so entuzijazam da pe~atat knigi, re~nici, ~itanki, istoriski u~ebnici i gramatika na makedonski jazik, toga{ mo`ete da ja sfatite porealno opasnosta za bugar{tinata vo Makedonija. Ubeden sum deka za mo{ne kratko vreme, osven tenkiot sloj na makedonskata inteligencija {koluvana vo bugarskite u~ili{ta, narodot }e go otfrli bugarskiot jazik i }e go prifati makedonskiot, odnosno maj~iniot, bidej}i }e nema potreba da go u~i, kako {to so maka go pravi toa so bugarskiot jazik (podvlekuvawata se moi, z. m.)!

Zna~i gledame deka postoi bugarski dokument vo koj se potvrduva vistinata deka bugarskiot jazik za toga{nite Makedonci bil nerazbirliv, pa so ova ispa|aat sme{ni tvrdewata na golemobugarskite propagandisti deka navodno jazikot na ilindencite bil “bugarskiot” i sli~no. Ve}e na 24. 11. 1903 godina Eftim Sprostranov upatil drugo pismo do bugarskiot premier Petrov, od ~ija sodr`ina, ne samo {to se gleda faktot deka vo ekot na Ilindenskoto vostanie se pravele podgotovki za spisanija i vesnici na makedonski (a ne na bugarski) jazik, tuku i Sprostranov otvoreno izjavuva deka t. n. makedonski separatizam nezapirlivo prodol`uva da se {iri nasproti voljata na bugarskata vlada i propaganda.

Taka, toj na bugarskiot premier me|u drugoto mu napi{al: “...No me ~udi i Va{iot stav beskompromisno da se borite protiv sekakov makedonski separatizam. Verojatno imate i dr`avni~ki plan za negovata likvidacija... Va{ite zabele{ki deka ne sum slu`el ~esno na dr`avata od koja sum primal plata, posebno me `alostat. [to se odnesuva za moeto pi{uvawe vo spisanijata i vesnicite na makedonsko nare~je, toa go pravev od ednostavna cel da im se pribli`am na separatistite za da mo`am popodrobno da se zpoznam so nivnata dejnost. Ako pritoa rezultatot od takvata moja dejnost go ocenuvate kako {teten za bugarskoto delo vo Makedonija, jas ne sum vinoven, bidej}i tie spisanija i vesnici }e izleguvaat na makedonskoto nare~je i bez moi statii i tvorbi, kako {to i separatisti~koto dvi`ewe i natamu }e se {iri, go sakale nie toa ili ne.”

Vo prodol`enie na istoto pismo Sprostranov napi{al ne{to {to slobodno mo`e da pretstavuva odraz i na dene{nive odnosi pome|u Makedonija i Bugarija: “Vakviot razvoj na nastanite vo vrska so makedonskoto nacionalno dvi`ewe ne treba da Ve ~udi, gospodine minister-pretsedatele... Zatoa koga Vi pi{uvav deka e mo`ebi podobro za Va{ata vlada da gi ima predvid opasnostite {to se javuvaat od makedonskoto nacionalno dvi`ewe i da bide prva, a ne posledna, {to }e ja soobrazi svojata dr`avna politika so nacionalnite tendencii na Makedoncite, mislev pred s# na idnite odnosi me|u dvete zemji”.

Osven decidnata sodr`ina na ovie pisma, koi jasno svedo~at za masovnoto postoewe na makedonsko nacionalno ~uvstvo vo Ilindenskiot period, malku e poznato i deka vo vremeto od pred krajot na Ilindenskoto vostanie vo Makedonija bile napraveni obidi za otvorawe

makedonski u~ili{ta, za {to }e pi{uvame vo nekoja sledna prilika.

Aleksandar DONSKI