Razgovor so D-r. Vladimir Ortakovski, professor po Me|unarodno javno pravo na Fakultetot za bezbednost na univerzitetot #Kiril i Metodij# vo Skopje.

Golemo kr{ewe na pravata na Makedoncite vo sosednite zemji

Postoi ogromno kr{ewe na nacionalnite prava na Makedoncite koi `iveat vo sosednite zemji. Vo Pirinskiot i Egejskiot del na Makedonija ovie prava voop{to ne postojat, vo Mala Prespa tie se minimalni, a se kr{at i vo Jugoslavija. Dali postoi mo`nost ovie problemi naskoro da bidat re{eni?

Vo mojata kniga #Macinstvata na Balkanot# go pravam naporot da go dadam pridonesot za da se napravi edna komparativna analiza za polo`bata na malcinstvata na Balkanot i od ovde mo`e tokmu toa da se vidi deka makedonskiot narod ~ii {to delovi `iveat kako nacionalni malcinstva vo sosednite zemji, Grcija, Bugarija, Albanija i Jugoslavija, vo prvite tri zemji, za `al u`ivaat mnogu nizok stepen na svoite prava. Vo Grcija se praveni mnogu obidi na asimilacija, denacionalizacija, odnaroduvawe na makedonskiot narod, vrz nego e vr{en genocid vo tekot na skoro celiot dvaesetti vek. Od druga strana, vo Republika Makedonija, kako {to komparativnata analiza poka`uva, pravata na nacionalnostite, kako {to vo Ustavot na Makedonija malcinstvata se narekuvaat, se izdignati na edno visoko ramni{te, nekade na gornata granica na me|unarodnite standardi.

Tokmu taa golema disproporcija pome|u pravata na drugite nacionalnosti vo Makedonija i pravata na Makedoncite vo sosednite zemji e onaa poenta {to proizleguva od komparativnata analiza za polo`bata na macinstvata na Balkanot i koja e vo polza na interesite na Makedoncite i pretsavuva osnova za akcija pred me|unarodnite asocijacii za podobruvawe na pravata na Makedoncite koi {to `iveat vo sosednite zemji.

Sepak i pokraj postoeweto na Megunarodnite Konvencii, sosednite zemji prodol`uvaat da gi kr{at tie prava, vo nekoi od niv, vo minatoto, se slu~uvalo da dojde do priznavawe na pravata na Makedoncite, a posle izvesno vreme tie povtrono se kr{ele?

Vo Bugarija, Grcija i Albanija postoi razli~en stepen na kr{ewe na pravata na makedonskiot narod, no za site tie dr`avi zaedni~ko e toa {to vo popisite koi tamu se vr{at ja nema grafata Makedonec, {to e bitno razli~no od ona {to vo Republika Makedonija na popisite se ovozmo`uva sekoj gra|anin da ja iska`e svojata nacionalna pripadnost. Od toj prv ~ekor zavisat ponatamu i site drugi prava vo obrazovanieto i kulturata, odnosno vo za~uvuvaweto na celokupniot identitet. Ramkovnata Konvencija za za{tita na pravata na nacionalnite malcinstva koja {to e vo sila od 1998 godina, a koja {to Grcija, Bugarija i Albanija ja imaat potpi{ano, }e imaat obvrska da ja implementiraat. Postoi i Sudot za ~ovekovi prava vo Strazburg, kade {to Makedoncite koi {to `iveat vo sosednite zemji mo`at da gi tu`at ovie isti zemji koga im go onevozmo`uvaat u`ivaweto na nivnite nacinalni prava. Toa e prostorot koj {to treba da se osvojuva i koj {to }e dovede do podobruvawe na polo`bata na Makedoncite vo sosednite zemji.

[to mo`e Republika Makedonija da prevzeme za da se ostvarat nacionalnite prava na Makedoncite vo sosednite zemji, bidej}i samata taa gi ovozmo`uva pravata na macinstvata na najvisoko nivo?

Republika Makedonija mo`e i treba da prevzema svoi aktivnosti vo korist na podobruvawe na pravata na Makedoncite vo sosednite zemji. Toa e, vpro~em i obvrska od Ustavot na Republika Makedonija vo koj se veli deka taa }e se gri`i za podobruvawe na polo`bata na delovite od svojot narod koi {to `iveat vo sosednite i vo prekuokeanskite zemji. Eden od principite na Me|unarodnoto pravo e i principot na reciprocitet {to i vie vo va{eto pra{awe go impliciravte, koj {to veli deka {tom samata Republika Makedonija vnatre, vo svoite ramki, pru`a visoko ramni{te na pravata na nacionalnostite koi {to `iveat vo nea, go ima moralnoto i me|unarodno pravnoto na~elo, od koe {to proizleguva pravoto da istoto toa go bara i od drugite dr`avi vo odnos na polo`bata na makedonskiot narod koj `ivee vo niv.

Kako dojde do objavuvawe na va{ata kniga #Malcinstvata na Balkanot# vo Sosednite Amerikanski Dr`avi, na angliski jazik i dali celta na ovoj va{ trud be{e problemite za koi dosega zboruvavte da izlezat od ramkite na Balkanot?

To~no taka. Situacijata bitno se menuva koga taa komparativna analiza koja jas vo knigata ja davam i koja, e vo polza na Makedoncite i na Republika Makedonija, }e mo`at da ja pro~itaat ne samo nekolku milioni vo Makedonija, tuku i na angliski jazik po{iroko vo svetot. Minatata godina jas mojata kniga ja ponudiv na poznatata izdava~ka ku}a #Transna{ional Pabli{ers# od Wujork i na moe prijatno iznenaduvawe, posle tri recenzii na, za mene, se u{te nepoznati recenzenti koi bea pozitivni i mnogu vredni, dojde do objavuvawe na istata i jas, kako avtor, ~uvstvuvam golemo zadovolstvo i satisfakcija, {to rezultatot na mojot trud ja zdogledal svetlinata na denot pred potencijalno mnogu po{iroka publika i pred ~ii o~i }e bidat staveni interesite na Makedoncita i na Republika Makedonija, a istovremeno taa }e mo`e so argumenti da go ka`e svoeto mislewe.

Liljana Ristova

(Intervjuto be{e napraveno za potrebite na Makedonskata TV programa #Makedonski Koreni#, koja se gleda kanal 47, CFMT-MT)