Razgovor so pretsedatelot na #OMO Ilinden# od Pirinskiot del na Makedonija, Jordan Kostadinov Ivanov

OMO “Ilinden” ja tu`i bugarskata vlada

Vie dopatuvavte vo Toronto kako gostin na oraganizacijata #Obedineti Makedonci# a nejzin gostin ste bile i porano. [to za vas zna~at kontaktite so ovaa organziacija?

Kontaktite me|u organizacijata #Obedineti Makedonci# i na{ata organizacija vo Pirin se mnogu zna~ajni i se vo polza na na{e pogolemo me|usebno zapoznavawe, a pred se vo za~uvuvaweto na nacionalnite prava na Makedoncite vo sosednite zemji na Makedonija. Istovremeno nie mo`eme zaedni~ki da ja koordinirame na{ata borba protiv asimilacijata koi Bugarija, Grcija i Albanija ja sproveduvaat vrz nas.

Makedoncite vo Bugarija ne gi u`ivaat ni osnovnite nacionalni prava. Dali mo`e da se o~ekuva ovoj problem naskoto da bide re{en?

Ovoj problem nema skoro da bide re{en bidej}i bugarskata doktrina ima svoja strategija i se slu`i so odredeni metodi za asimilacija na nas Makedoncite a na toj na~in gi negira barawata za priznavawe na na{ite nacionalni i ~ovekovite prava. Ovaa Bugarska doktrina javno izleguva so strategijata deka Bugarija izleguva na tri moriwa i za nea makedonska nacija, kultura i jazik ne postojat.

Partijata OMO #Ilinden-Pirin# be{e prvo registrirana, a potoa deregistrirana. Kako se slu~i toa?

Partijata #OMO Ilinden-Pirin# smeta{e deka ako ne gi bara svoite ~ovekovi i nacionalni prava, polesno }e bide registrirana i }e vleze{e vo bugarskiot parlament. Toa be{e edna igra na slu`bite za bezbednost na Bugarija koi sakaa da vidat kakva e nejzinata orientacija. Zatoa posle neceli osum meseci, od registracijata na ovaa partija, istata be{e eliminirana od registarot i i be{e odzemeno pravoto na registracija.

Neodnamna vie patuvavte vo Strazburg. Koja be{e celta na ova va{e patuvawe?

Toa moe patuvawe vo Strazburg be{e del od procesot za sorabotka me|u Evropskata komisija za pravata na ~ovekot i OMO #Ilinden#. Nie od 1994 godina podnesuvavme `albi zaradi kr{eweto na ~ovekovite i nacionalnite prava na Makedoncite vo Bugarija, i baravme za pravo na mirni sobiri, pravo na odr`uvawe i za~uvuvawe na na{ite nacionalni tradicii, kako i ~uvawe na na{ite kulturni i istoriski spomenici. Zaradi ovie na{i barawa bugarskata policija ne ima progonuvano i mnogupati tepano. Toa be{e pri~inata {to nie podnesovme `alba do Evropskata komisija za pravata na ~ovekot. Posle nekolku godini korespodencija, vo 1998 godina nie dobivme odgovor vo koj se veli deka na{ite `albi se vneseni vo Evropskiot sud i vo oktomvri 2000 godina, nie patuvavme vo Strazburg kade {to ima{e sudski proces protiv Bugarskata vlada zaradi kr{ewe na na{ite prava.

Dali ova sepak zna~i deka va{ite nade`i naskoro }e po~nat da se realiziraat?

Nie ja o~ekuvame odlukata na Evropskiot sud vo koja bugarskata vlada }e bide osudena za kr{ewe na na{ite prava soglasno so evropskata konvencija za pravata na ~ovekot po ~len 11, a toa e pravoto na mirni sobranija i pravo na zdru`uvawe.

Liljana Ristova

(Intervjuto be{e napraveno za potrebite na Makedonskata TV programa #Makedonski Koreni#, koja se gleda kanal 47, CFMT-MT)