Vo tekot na mination mesec, Republika Makedonija be{e napadnata od albanski ekstremisti, teroristi i mafija{i koi navlegoa preku granicata od Kosovo, a potpomognati od istorodni albanski otpadnici koi `iveat vo granicite na Republika Makedonija. Mnogumina izbrzaa da zabele`at deka ova e prv vakov incident i deka Albancite i Makedoncite nikoga{ ne vojuvale! Za `al, istorijata zabele`uva deka do sega Albancite vo dva perioda vojuvale protiv Makedoncite vo Makedonija.

Prviot pat be{e za vreme Otomanskoto ropstvo, koga Albancite, poradi istorodnata vera so Turcite, bea privilegirani vo imperijata so toa {to imaa pravo da nosat oru`je i da gi teroriziraat #nevernite# Makedonci. Albancite mnogu #sovesno# si ja izvr{uvaa zadadenata zada~a, taka da dobro se poznati svedo{tvata za albanskite nasilstva vrz nedol`noto i nenaoru`ano makedonsko naselenie.

Vtoriot pat na albansko vojuvawe protiv Makedoncite be{e za vreme italijansko-albanskata okupacija na zapadniot del od Republika Makedonija, vo Vtorata svetska vojna. Vo toa vreme, albanskite ekstremisti, teroristi i mafija{i gi narekuvavme #Balisti#. Seu{te se sve`i se}avawata za #so`ivotot# koj Albancite im go priredija na Makedoncite vo toa vreme: od ubistvata, ma~ewata, siluvawata, izgorenite sela, pa se do mar{irawata na Makedon~iwata po ulicite so prinudnite izvici #Nie sme Alban~iwa#.

Tuka treba da se napomne i #mirnoto# albansko vojuvawe protiv nezavisnosta na Republika Makedonija, so bojkotirawe na Referendumot, Ustavot, popisot, pa se do sekojdnevnite potkopuvawa na dr`avata so raznorazni aferi od stilot na #otrueni# albanski deca, lobirawe po svetot za #kutrite-obespraveni# Albanci vo Republika Makedonija i crnewe na vistinskoto lice na na{ata tatkovina.

Iako so zadocnuvawe, zapadnite sili kone~no gi zatvorija propusnite ventili na Makedonsko-srpskata (so Kosovo) granica i albanskata ofanziva be{e osudena na propast. Is~ekuvaweto na Zapad mo`ebi be{e eden vid test za sposobnosta na makedonskiot narod i dr`ava da se spravat so teroristite i da opstojat kako nezavisna dr`ava. Ima{e is~ekuvawe i negoduvawe i od makedonska strana, kako da velevme: #Pa u{te li }e treba da doka`uvame deka zaslu`uvame svoja dr`ava?#

Ovaa albanska #avantura#, ako taka mo`e da se nare~at nastanite od minatiot mesec, treba da bide otreznuvawe za site Makedonci, prvenstveno za tie koi se na vlast ili se borat da dojdat na vlast, no i za Zapad. Prvenstveno nie treba so gordost da mu ka`eme na celiot svet (a ova treba i samite da go veruvame), deka na{ite koreni kako narod i nacija, i kako dr`ava ne poteknuvaat od 1991 godina, so osamostojuvaweto na Republika Makedonija. Korenite na makedonskata dr`ava poteknuvaat od pretcite na velikite makedonski carevi Filip i Aleksandar Makedonski, vklu~uvaj}i go i nivnoto vreme; Samoilovoto carstvo i raznite vostanija pred i po nego; Ilindenskoto vostanie; i direktniot koren na dene{na Republika Makedonija koj po~nuva so vostanieto od 11 oktovmri 1941 godina, so nad 100.000-te makedonski vojnici na Ilinden 1944 godina, pa se do mirnoto razdru`uvawe od SFRJ. Za `al, zapadnite politi~ari i javni glasila go potenciraat samo posledniot podatok za #mirno# osamostojuvawe na Republika Makedonija, sakaj}i da doka`at deka nas nekoj ni ja podaril dr`avnosta, a istovremeno #zaboravaj}i# gi vistinskite koreni koi dovedoa do dene{na Republika Makedonija.

Vtoroto ne{to {to site Makedonci mora da go imaat predvid e faktot deka borbata na Albancite ne e za nekakvi ~ovekovi prava, tuku golo grabawe na zemja. Za da go postignat toa, pomogna albanskiot teror za vreme otomansko i italijansko vreme, raznite #aferi# na #obespravenite# Albanci po toa, se do minatomese~nite pukawa. Rezultatot e poznat: raseluvawe vo posigurnite gradovi kade seu{te makedonskiot element preovladuva; raseluvawe vo Srbija kade {to denes `iveat pove}e Makedonci od zapadniot del od Republika Makedonija, otkolku vo samiot zapaden del od dr`avata; raseluvawe vo prekuokeanskite kolonii; i kone~no, ~isto albanski naseleni mesta vo severo-zapadna Republika Makedonija. Koj go spomna izrazot #etni~ko ~istewe#. Definicijata e jasna!

No i pokraj se, Makedoncite povtorno doka`aa ne samo deka se dostojni da imaat svoja dr`ava, tuku i deka se spremni, bez razlika kade `iveat, da gi stavat nastrana site dotoga{ni nedorazbirawa i razliki, i obedineti da zastanat vo odbrana na edinstveniot sloboden del od na{ata tatkovina. Dokaz za toa bea makedonskite dobrovolci koi se prijavuvaa da stapat vo redovite na makedonskata vojska, i toa ne samo od Makedoncite koi `iveat vo Republika Makedonija, tuku i od porobenite delovi na Makedonija, kako i od iseleni{tvoto. Dokaz bea i raznite sobiri i demonstracii {irum svetot, pari~nata pomo{, lobiraweto za vistinata i t.n.

Istovremeno, nie mora da razbereme deka bez razlika na stepenot na kontrola na granicata od drugata strana, na krajot, do nas samite zavisi kolkava }e bide kontrolata na granicata od na{ata strana. Nie treba da gi spre~ime kopawata na tajni tuneli i skladi{ta.

Na krajot, Republika Makedonija mora sama da se spravi so albanskiot problem: mnogudetstvo; sekoga{ nezadovolni; neprijatelski nastroeni kon sekogo {to ne e Albanec. Za dostojno da se spravime so #albanskiot predizvik#, potrebna e Makedonska nacionalna programa! Vremeto e sega ili nikoga{! Ako makedonskite politi~ki partii od pozicijata i opozicijata ne se spremni ili sposobni da ja sostavat ili da se dogovorat za zaedni~ka nacionalna programa, neka dozvolat na neutralnite makedonski ustanovi da go storat toa.

Treba da ni bide jasno deka albanskite barawa neprestano }e se zgolemuvaat. Do nas zavisi dali tie barawa }e gi poistovetime so barawata na Makedoncite vo Albanija. Narodot veli #milo za drago# ili #kolku ti mene, tolku jas tebe#, ili pak pokulturnite velat #reciprocitet#. Pravata na Makedoncite vo Albanija mora prvo da se podignat do stepenot na pravata koi ve}e gi u`ivaat Albancite vo Republika Makedonija, pa duri potoa da se razgovara za istovremeno podignuvawe na stepenot na pravata na dvete malcinstva vo soodvetnite zemji. Ako vaka gi gledame rabotite, te{kiot albanski problem postanuva mnogu lesen za re{avawe. Za `al vakov reciprocitet ne mo`eme da koristime vo odnos na Grcija i Bugarija, bidej}i nemame gr~ko i bugarsko malcinstvo vo Republika Makedonija.

Da ne ja prokockame i ovaa prilika, bidej}i za slednata prilika mo`ebi nie }e bideme malcinstvo vo svojata tatkovina. Dali toga{ tie }e mu dozvolat na Van der [tul da ni izgradi Univerzitet?