Intervju so d-r Kristijan Fos od Univerzitetot vo Frajburg

PRAVATA NA MAKEDONSKOTO MALCINSTVO VO GRCIJA

Kristijan Fos e doktor po filozofija-slavist vo oddelot za posebni prou~uvawa za #Identiteti i alteriteti (poinakva pretstava na drugite za niv)# na Univerzitetot vo Frajburg. Nau~na tema: #Sporeduvawe kako makedonskiot jazik se razvival vo Grcija i vo Makedonija vo 20 vek.#

P: Gospodine Fos, koi etni~ki grupi vo Grcija se priznaeni kako malcinstva i {to zna~i terminot #malcinstvo” spored gr~kiot ustav?

O: #Vo Grcija vsu{nost se razlikuvaat 5 malcinski grupi: Vlasite i Alvanitite, koi se albanofoni. Toa se dve grupi koi{to od pred okolu 100 godini preku procesot na nacionalizirawe bile asimilirani i zatoa sega e te{ko da se pronajdat. Tretata grupa ja so~inuvaat Romite, a dvete politi~ki najaktuelni grupi se Makedoncite, odnosno slavofonite vo egejska Makedonija, koi se nao|aat zapadno od Solun i golema grupa muslimani vo Trakija. Ovie dve grupi opfa}aat okolu 200.000 ~lenovi.

Razlikata me|u niv e toa {to Makedoncite kako pravoslavno naselenie se na udar na gr~kata asimilacija i ne se priznavaat kako malcinstvo; dodeka muslimanite se priznaeni kako religiozno malcinstvo. Slavofonskite muslimani, takanare~enite Pomaci u`ivaat malcinski prava, kako {to e na primer nastavata na maj~in jazik i sli~no.#

P: Glavnata tema na Va{eto nau`no istra`uvawe e sostojbata na makedonskoto malcinstvo vo Severna Grcija. Kakvi prava u`ivaat Makedoncite vo Grcija, kako eden od najgolemite etnikumi vo ovaa zemja, ~lenka na Evropskata Unija.

O: #Ne mo`e voop{to da se govori za u`ivawe prava. Minimalnite prava, koi{to gi imaat vo me|uvreme kako posledica od procesite na liberizacijata vo poslednive godini, treba{e da vlo`at ogromni napori i se rezultat samo na nivnata sopstvena politi~ka inicijativa. Grcija ne e edinstvenata evropska ili balkanska zemja vo koja{to malcinskite prava se mislena imenka. Takva e celata evropska politika, {to zapo~na u{te od Francuskata revolucija za sozdavawe na nacionalno homogena dr`ava, a {to na Balkanot se primenuva na fatalen na~in. Nie, kako Germanci, vo 2000ta imavme #nacionalno-slobodni zoni#, vo 1991ta mototo be{e #bez stranici#, a so toa gledame deka tokmu ovaa zamisla za etnonacionalisti~ka ~istota ne e pronajdok na Balkanot i na Grcite, tuku taa be{e sozdadena vo Zapadna Evropa. Sebalkanskiot feneomen e toa {to oficijalniot diskurs i naukata se obiduvaat da doka`at, deka dene{nite dr`avni granici se poklopuvaat so etni~kite granici. Toa e, zna~i, gr~kiot diskurs-vo ramkite na dene{nite granici nema malcinstva, osven muslimanite vo Zapadna Trakija.

Najva`no pravo e upotreba na maj~iniot jazik. Vo Grcija upotrebata na slovenskiot, odnosno makedonskiot jazik vo 20te godini be{e zabraneta so zakon, a vo vremeto na diktaturata na Metaksas vo 30tite godini, taa be{e sprovedena na brutalen na~in. Od 90tite godini, bavno po~nuva da se menuva ovoj dr`aven teror, a samiot vidov vo Lerin deka lu|eto bez strav na ulicite povtorno go govorat svojot jazik.

Vtoriot mnogu va`en aspekt e slobodnoto koristewe na narodnite pesni. Zna~i peeweto i tancuvaweto vo sopstveniot folklor vo selskite sredini za vreme na praznicite. Ova be{e zabranuvano so decenii, a gr~kata nauka prave{e i obidi ovaa tradicija da ja helenizira: bea sostavuvani novi tekstovi na pesnite na gr~ki jazik, so cel da doka`e deka se {to se odigruva vo Egejska Makedonija otsekoga{ bilo gr~ko. Denes, povtorno zagri`uva tradicijata na slovenski, odnosno makedonski muzi~ki ve~erinki. Tie ve~eri, {to se organiziraat naj~esto vo selata, kade nema mnogu policija, no ne i vo golemnite gradovi kako Lerin i Voden, imaat ogromen uspeh, osobeno kaj mladite.

[to se odnesuva do izdava~kata dejost, se izdavaat vesnicite #Ta Moglena#, koj {to se pojavi vo 1978ta, vo toa vreme u{te ilegalno. Vo 90te legalno mo`ea da se objavuvaat vesnicite #Zora# i #Nova Zora# koi{to gi objavuvaa partijata na makedonskoto malcinstvo #Vino`ito#, delumno na makedonski i delumno na gr~ki jazik.

P: Bidej}i Grcija e demokratska dr`ava, {to e ~len na EU, kakvi se perspektivite na Makedoncite vo ovaa zemja? Dali imaat {ansi da bidat priznaeni kako etni~ko malcinstvo?

O: #Mojot vpe~atok e, deka od gr~kata strana se primenuva politika na mali ~ekori za da se napravat radikalni promeni. Ne veruvam deka Vladata na Kostas Simitis mo`e da dozvoli da go priznae makedonskoto malcinstvo. Toa denes za nea bi pretstavuvalo samubistvo. Postoi odredena liberalizacija, prifateni se del od barawata na #Vino`ito#, vo Lerin naskoto }e se otvori radio stanica, koja{to }e emituva programa na makedonski jazik, no oficijalnoto priznavawe kako malcinstvo }e pri~eka.

Mene li~no me raduvaat dve ne{ta: Svesta na slavofonite ili Makedoncite za samite sebe, {to i pokraj represiite, e neverojatno golema. Prvo, vo ~etiri grada vo oblasta na Lerin i Voden, sretnav dvegodi{ni i trigodi{ni deca, koi odli~no gi poznavaa i dvata jazika, {to zna~i makedonskiot jazik e mnogu `iv vo Grcija. Mladite lu|e i ponatamu postavuvaat barawa za priznavawe na makedonskiot jazik. Vtoroto, so podignuvaweto na #`eleznata zavesa#, Grcija go zagubi geo-strategiskoto zna~ewe za SAD taka {to tie ve}e nema da gledaat niz prsti, {to se odnesuva do malcinskite prava. Od druga strana, ponatamo{noto povrzuvawe na Grcija so EU }e vlijae vo ista nasoka-}e ja primora Grcija da vovede evropski standardi vo oblasta na pravata na malcinstvata”.

P: Za vreme na poslednite nastani na jugoslovensko-makedonskata granica, mnogu od svetskite mediumi go koristeja terminot #Slavomakedonci” za da gi ozna~at Makedoncite vo Republika Makedonija. G-ne Fis, mo`ete li da ni objasnite od kade poteknuva ovoj termin?

O: Terinot #Slavomakedonci#, taka da ka`am, e sozdaden, odnosno izmislen od kumunisti~kata internacionala vo triesetite godini. Koga kominternata ja smeni nejzinata politika i oficjalno ja prizna makedonskata nacija, pred da bide sozdadena Titova Jugoslavija. Ovaa odluka, {to be{e donesena vo Moskva, e od ekstremna va`nost, bidej}i Komunisti~kata partija ja primenuva{e ovaa politika vo site balkanski dr`avi. Terminot #Slavomakedonci# e ve{ta~ki termin, bidej}i Slovencite vo istoriskiot region #Makedonija# nikoga{ ne se imenuvale sebe si kako #Slavomakedonci#, tuku kako Makedonci. Ne postojat drugi entiteti vo regionot, koi sebe se narekuvat so terminot #Makedonci#.

Prevzemeno od #Doj~e Vele#, 06.04.2001