Po~esen gostin od tatkovinata be{e Ministerot za Nadvore{ni raboti na Republika Makedonija, g-din Slobodan ^a{ule. Istoto ministerstvo be{e pretstaveno od Generalniot konzul vo Toronto, Stefan Nikolovski so soprugata, kako i Konzulite Angel Ivanov i Petar Dimovski so soprugite. Organizacijata Obedineti Makedonci be{e pretstavena od sega{niot pretsedatel Dragi Stojkovski so soprugata, prviot pretsedatel na Organizacijata, Jim Sanders so soprugata, kako i ubavicata za 2001 godina, Katerina Aleksovska. Crkvata #Sv. Kliment Ohridski# be{e pretstavena od otecot Jovan Boseovski i blagajnikot Deni Globo~ki so soprugite. Makedonskata vojska be{e pretstavena od majorot-Temelkovski Zoran, kapetanot prva klasa-Atanasov Zoran i kapetanot-Sa{o Mijovski, koi se vo Kanada na izu~uvawe na angliskiot jazik. So niv bea i nivnite ~etiri novi prijateli od ruskata i ukrainskata vojska.

Pretstavnici na kanadskata sredina bea: Rik Mos, oficer za vrski na Kralskata kanadska kowi~ka policija i Art Hagopian, pretsedatel na Kanadskiot multikulturen sovet. Na sve~enosta bea prisutni i drugi sve{tenici, pretsedateli na razni crkovni op{tini, organizacii i zdru`enija, kako i vidni makedonski stopanstvenici.

Za `al za ovaa prigoda ne mo`ea da pristignat i dvajcata pokaneti po~esni gosti: Dr. Kimet Fetahu, pretsedatel na MIR od Tirana (zaradi nedobivawe viza), i Prof. Dr. Van~e Stoj~ev od Skopje (zaradi nevreme).

Voditelot na programata prvo gi pro~ita pozdravnite telegrami a potoa za zbor gi povika gostite od kanadskata sredina. Otkako voditelot go pro~ita govorot za zna~eweto na Gocevoto delo, zbor zede Dragi Stojkovski, prestedatelot na #Obedineti Makedonci#, koj se osvrna na iseleni~kiot pogled za sostojbite vo tatkovinata i mo`niot potencijal koj e spremen da ja pomogne svojata tatkovina-Makedonija. Na krajot zbor zede Ministerot Slobodan ^a{ule, koj gi zapozna prisutnite so tekovnite sostojbi vo Republika Makedonija.

Po ve~erata, pretsedatelot na #Obedineti Makedonci# dodeli Blagodarnici na Heri Petrev, Vlado Steriovski i Xan Uslis, za dolgogodi{na rabota vo organizacijata i posebno za izvonredniot trud daden za priprema na Ilindenskiot park za minatogodi{niot Ilindenski piknik. Potoa gostite se zabavuvaa so vesela makedonska pesna i ora.

Pred po~etokot na sve~eniot banket, Ministerot ^a{ule se sretna so pretstavnici na makedonskata zaednica od Toronto i okolinata, kade {to po kratkoto izlagawe za najnovite nastani vo tatkovinata, odgovorara{e na postavenite pra{awata. Organizatorot na Gocevata ve~er se zablagodaruva na site prisutni, kako i na #Silvija Flauers# za podarenite cve}iwa, i Jovan Pavlovski za besplatnoto pe~atewe na biletite za lotarija.

Govor na Dragi Stojkovski, pretsedatel na OOMK:

Dobrove~er i dobrododovte po~ituvani gosti na po~esnata masa,

Va{a Ekselencijo, Minister za Nadvore{ni raboti na Republika Makedonija, g-dine Slobodan ^a{ule,

Gosti na glavnata masa,

Po~ituvani otci i gosti, dragi Makedonci,

Pred dve godini, od ovaa ista govornica, vo prisustvo na pretsedatelot na Republika Makedonija, od mene bea iska`ani kriti~ki zabele{ki za sostojbite vo Republika Makedonija: Zagri`eni bevme, ne poradi toa {to sakame da kritikuvame, poradi toa {to sme isklu~ivo zagri`eni za sostojbite vo Republika Makedonija, zagri`eni bevme za rasprodavaweto na makedonskite strategiski stopanstva na tradicionalnite na{i neprijateli, koi za `al i seu{te se na{i neprijateli; zagri`eni bevme za postepenata federalizacija na Republika Makedonija; zagri`eni bevme za vospostavuvaweto na dvoen obrazoven sistem vo dr`avata.

Zabele{kite bea izneseni tokmu poradi zagri`enosta i stravot da ne se slu~i ne{to {to vo minatava godina ni se slu~uva vo RM.

Potoa, potsetivme na izbornite vetuvawa koi do toga{ ne bea ispolneti, a koi za `al, seu{te ne se ispolneti: Vetuvaweto deka makedonskata dr`ava agresivno i sistematski }e raboti za sekoj Makedonec, bez razlika na mestoto na ra|awe i `iveewe, bez pre~ki da mo`e da postane dr`avjanin na Republika Makedonija; vetuvaweto deka i nie, makedonskite iselenici kone~no }e mo`eme da glasame za svoi pretstavnik vo Sobranie na R. Makedonija i za Pretsedatel na Republika Makedonija;

Me|utoa, ako napravime eden kratok pregled na nastanite od minatite dve godini, {to }e zabele`ime? Ograbuvawe, korumpiranost, servilnost na tu|i interesi, nesposobnost, rasproda`ba na nacionalni interesi, i toa po bagatelni ceni! Mo`ebi seto toa }e mo`evme da im go prostime, barem zemjata da ni ja so~uvaa.

Po prvite teroristi~ki napadi vo Tanu{evci pretsedatelot na Republika Makedonija, Boris Trajkovski, vo Sobranieto izlagawe do Sobranieto se obrati pred pratenicite so slednive zborovi: #Nema da otstapime nitu peda od makedonskata teritorija#. Toj seu{te go veli istoto i edna godina podocna, no sega ne e samo Tanu{evci vo racete na ka~a~kite banditi, tuku edna tretina od teritorijata na Republika Makedonija.

Politi~arite koi ja vodea R Makedonija vo minatite dve godini, i koi seu{te ja vodat, se prvite i za `al ili za na{a sre}a edinstveni makedonski politi~ari za poslednite pedesetina godini, koi “uspeaja” za edna tretina da ja namalat i taka malata makedonska dr`ava i celosno go izmenija nejziniot izgled. [to vetija-toa i napravija. A vetija deka koga }e dojdat na vlast, }e uni{tat se# {to bilo postignato pred niv. Morame da priznaeme deka navistina si bile lu|e od zbor.

I namesto da ~ueme deka Makedoncite od egejskiot del na Makedonija, od pirinskiot del, od maloprespanskiot del i Golo Brdo, od predelot Gora i manastirot “Sv. Prohor P~inski”, kone~no gi imaat dobieno svoite neotu|ivi ~ovekovi i nacionalni prava, ili pak deka se oslobodeni od tu|iot jarem, nie sekojdnevno slu{ame deka se# pove}e Makedonci se iseluvaat od zapadniot del na Makedonija, a za `al emigracijata se zgolemuva i od site delovi na Republika Makedonija.

Kako {to pra{uva makedonskata narodna pesna, #Ej Vardare, Pirin kaj ti e?, Egej kaj ti e?#, i t.n., ako ve~erva so nas bea tokmu tie politi~ari, pretsedatelot na vladata na Republika Makedonija i pretsedatelot na dr`avata, }e treba vo eden glas da gi pra{ame site: g-do pretsedateli, kade vi e Tetovo i okolnite sela?, kade vi e [ar Planina i {arplaninskite sela?, kade vi se iljadagodi{nite manastiri koi ka~a~kite banditi gi uni{tija za eden mig?, kade vi se proteranite Makedonci?, I na krajot, kade vi e Ustavotza kogo vetivte deka }e go branite?

Ima u{te mnogu raboti da se zboruva na ovaa tema, me|utoa tokmu vie g-dine Ministre ne bevte toga{ na vlast pa ne bi trebalo da ve zamarame tokmu so taa tematika.

Va{a Ekselencijo, vo na{ata `elba da pomogneme Vie ste dobro zapoznati so potencijalot koj postoi vo makedonskoto iseleni{tvo, bidej}i kako {to znevme i znaev jas, me|utoa me potsetivte gore na sostanokot, deka Vie ste izrasnale vo Toronto, jas samo mislev deka Va{iot tatko be{e konzul mislej}i deka Vie u{te ne bevte rodeni, me|utoa sega mislam deka ste postar od toa {to go mislev dosega. Vie ste ubeden, kako {to najaviv i kako {to rekovte deka ste porasnati tuka, i ja znaete sostojbata na makedonskoto iseleni{tvo, isto i va{iot brat koj e moj dobar drugar, `ivee vo Avstralija kako makedonski iselenik, koj inaku e doktor koj ja pretstavuva Makedonija na sekoj ~ekor, pa duri i do Indija i Pakistan ima pro{etano da gi vidi Hanzite koi se potomci od Aleksandrovite vojnici.

Od imeto na makedonskata emigracija vo Kanada, a siguren sum deka taka ~uvstvuvaat Makedoncite {irum svetot, bi sakal da bidete ubeden deka vo makedonskoto eseleni{tvo imate ogromen intelektualen, patriotski i finansiski potencijal. Vie, sega bidej}i ste Minister za nadvore{ni raboti na R Makeodnija, imate mo`nost toj potencijal da go upotrebite i da go naso~ite vo interest na makedonskata dr`ava i narod.

Eden od na{ite potencijali e lobiraweto za Makedonija. So pomo{ na sovremenite sredstva za komunikacija, koi ne obedinuvaat ni cel svet, nie sekojdnevno lobirame za Republika Makedonija. No, za `al treba da pra{ame {to pravi na{ata vlada? Namesto da lobira pred svetot, edinstvenoto spisanie {to se raznesuva{e vo svetot, spisanieto Makedonija se ukina, navodno poradi nemawe pari. Pa zarem nekoj drug }e ni ja pla}a na{ata propaganda. Namesto ukinuvawe, nie predlagavme na Direktorot na Agencijata za iseleni{tvo, i bi sakal toa da go preneseme i do Vas, spisanieto treba{e da postane u{te pogolemo propagandno sredstvo koe }e se raznesuva do site stranski dr`avni i nevladini misii vo Republika Makedonija, do site vlijatelni ministerstva, ustanovi, birokrati i politi~ari vo zemjite ~ie mnenie sakame da go pridobieme. Se nadevam deka na ova pole tokmu Vie }e napravite nekoi pozitivni promeni.

Ako zboruvame za poleto na ekonomijata, sega ve}e i vrap~iwata znaat deka milijardata dolari, za koja mnogu se zboruva{e vo Republika Makedonija, ne se nao|aat vo Tajvan ili vo nekoja druga stranska dr`ava, taa milijarda e tuka me|u nas, me|u makedonsko iseleni{tvo.

]e pra{ate, pa zo{to toj potencijal ne se aktiviral do sega? Odgovorot e ednostaven: nikoj ne se obidel ~esno da ne vklu~i da rabotime vo interest na na{iot narod i tatkovina. Osven se razbira kako predizboren marketing od strana na sega{nata partija na vlast. Site politi~ari vo na{ata tatkovina treba da znaat deka nie odbivame da go vklu~ime toj na{i potencijal za ne~ii tesnogradi partiski ili li~ni interesi.

Na krajot od moeto izlagawe, g-ne Ministre, bi sakal da ve zapoznam so na{iot pogled vo odnos na makedonskiot nacionalen identitet, vo koe najizrazito mesto imaat tokmu na{eto ime, na{ata istorija i na{eto zname.

Makedonskoto ime ni pripa|a samo nam, na nas Makedoncite i nie ne prifa}ame nikakvi igri okolu imeto. Nie nikoga{ nema da prifatime dodavki na imeto Makedonija, osven se razbira politi~kata opredelba-Republika. Nie nikoga{ nema da prifatime da go otstapime angliskiot prevod na na{eto imeto, koe na angliski e Masedonia, da mu pripa|a na na{iot ju`en sosed i nema da prifatime da bideme smestuvani pod bukvata #R#, za Republika Makedonija so latinska transkripcija, kako {to predlaga{e me|unarodnata krizna grupa, i so toa namesto da bideme prvata zemja pod bukvata #M#, pred Madagaskar, Malezija, i drugi dr`avi, da ne smestuvaat pred Ruanda i drugi dr`avi pod bukvata #R#.

Nie nikoga{ nema da se otka`eme od na{ata slavna drevna istorija i da ja predademe na Grcite, koi, spored najnovite genetski istra`uvawa, se doseleni na Balkanot mnogu podocna od Makedoncite i drugite drevni Mediteranski narodi, a me|u tie drevni Mediteranski narodi se vklu~uvaat Kritjanite, koi ne se Grci, Armencite, Turcite, [pancite, Italijancite. I toa Grcite se dojdeni iljadnici godini posle niv i posle nas. Isto taka, nie ne se soglasuvame da se otka`eme od na{eto makedonsko zname so Sonceto od Kutle{ i nestrplivo ~ekame da se ispolni vetuvaweto vo predizborjeto deka prvoto zname na Republika Makedonija }e se vrati kako slu`beno zname na Republika Makedonija. So toa }e se nadminat i mnogu nedorazbirawa i raziduvawa vo na{eto iseleni{tvo, bidej}i za `al, nekoi na{i iselenici go poistovetuvaat po~ituvaweto na nametnatoto ni zname, so po~ituvawe na dr`avata. A vistinata e tokmu sprotivnoto: po~ituvaj}i go samo imeto Makedonija na makedonski, ili Masedonia na angliski, slavej}i ja drevnata makedonska istorija, kako i samo crvenoto zname so Sonceto od Kutle{, nie slobodno ja iska`uvame na{ata qubov kon makedonskiot narod i dr`ava. Istovremeno, nie mu ka`uvame na svetot i na me|unarodniot faktor, deka ako makedonskiot narod i politi~arite vo Republika Makedonija, moraat da gi prifatat va{ite pritisoci, nie, makedonskite iselenici, koi istovremeno sme za `al i najslobodnite Makedonci, nema nikoga{ da gi prifatime tie pritisoci.

Toa e najvisokiot dostrel na na{ata podr{ka kon tatkovina-Makedonija i kon makedonskiot narod, i se nadevame deka barem potajno }e ne bodrite napred kako {to nie javno ve bodrime napred.

Blagodaram.