Makedonija bila naselena u{te od najranite vremiwa. Najstariot poznat `itel (~ovek) na Balkanskiot Poluostrov e pronajden vo Make­donija. Imeno, vo 1960 godina na Sveta Gora (na makedonskiot poluostrov Halkidik) bil otkrien ~erep (najvarojatno od `ena) za koj se smeta deka pripa|al na nean­dre­talec. ^erepot bil najden vo pe{tera blizu mestoto Petra­lona, poradi {to bil nare~en archantropos petraloniensis. Se smeta deka e star duri 270.000 godini. Vo istata pe{tera bile otkrieni naodi od ~ovekovi aktivnosti stari barem polovina milion godini! (Kokko­ros and Kanellis: 'Decouverte d'un crane d'homme paleolithique dans la peninsule chalcidique', L'Antropo­­logie 64, 1960).

Vo Makedonija e pronajdeno i najstaroto paleolitsko oru­die. Se raboti za primitivna kamena ra~na sekira.

Znaci na organiziran `ivot na teritorijata na dene{na Makedonija se
sre}avaat u{te vo postariot neolit. Glavna karakteristika na toa vreme e razvitokot na doma{nata prerabotka, osobe­no na grn~arst­voto.

Vo Makedonija e pronajdena i najranata dosega otkriena neolitska naselba. Toa e naselbata otkriena nekolku kilometri se­verno od Ber. Ovaa naselba e datirana pome|u 6300 do 5300 godina pred Hrista. Ku}ite vo ovaa naselba imale pove}e sobi, a nekoi od niv imale i terasi. Vo sekoja ku}a imalo ogni{te, skladi{te za hra­na, kako i centralno svetili{te. Vo nasel­bata bila najdena pret­stava na `enska figura, kako i crte`i na `abi, kozi, divi sviwi i bikovi.

Od vremeto na neolitot (5000-4000 pred Hrista) blizu makedonskiot grad Ko`ani bila pronajdena u{te edna neolitska naselba so ku}i, ~ii yidovi bile izma~kani so kal. Tavanite bile potpreni na stolbovi i bile izma~kani so smola. Ve}e vo docniot neolit (4000-2800 pred Hrista) zapadnite i centralnite delovi na Makedonija bile zna~itelno naseleni.

Vo Bronzovata epoha na tloto na ju`na Makedonija e zabe­le­`ana poja­va­ta na lo­kal­­nata Armenohori grupa. Vo fazite od @elezna­ta epo­ha pro­dol`uva razvitokot na kultu­rata, {to dovelo do toa, Makedoni­ja mno­gu rano da go do`ivee preminot od protoistoriskiot vo istoriskiot period.

Gr~kiot arheolog Andronikos svoite najrani naodi vo Vergina (Kutle{) gi datira od 12 vek pred Hrista. Istoto mislewe go deli i Hamond, koj smeta deka prviot organiziran `ivot vo ovaa naselba poteknuva od 1180 - 1100 godina pred Hrista. (N.G.L. Hammond, History of Macedonia I, Oxford, 1976, str. 385,390,407,409,420).

I najgolemiot starozaveten pro­rok Mojsie napi{al ne{to {to nesomneno se odnesuva na damne{en organiziran `ivot vo Makedonija (koja, kako {to e poznato, vo Stariot Zavet e ozna~ena so imeto 'Kitim'). Vo svoeto delo 'Broevi' (24:24) Mojsie zapi{al:

'Pomorski narodi se sobiraat od sever. A brodovite od stra­na na Kitim go pokoruvaat Asur, go pokoruvaat Ever, pa i nego }e go stigne ve~na gibel.'

Spomnuvaweto na 'brodovite od strana na Kitim' mo`e da zna~i deka Mojsie ostavil svedo{tvo za postoewe na Make­don­ska flota. I nema ni{to ~udno vo seto ova, do kolku ne se znae deka Mojsie ova go napi{al nekade pome|u 15 i 13 vek pred Hrista!

Seto ova zna~i deka mo`eme da ka`eme deka Makedonija imala svoe organizirano domorodno naselenie so dlaboki koreni vo najdale~noto minato.

Sepak, dosega potvrdenite istoriski izvori ni zboruvaat deka prviot identifikuvan vladetel na Makedonija bil makedonskiot kral Perdika. Toj `iveel vo 7 vek pred Hrista. Negovite prethodnici Karan, Koin i Tirima spa|aat vo sferata pome|u istoriskata vistina i predanijata.

Poznatiot amerikanski istori~ar d-r Juxin Borza, (Eugene Borza) koj denes se smeta za eden od najgolemite avtoriteti vo svetot vo odnos na istorijata na drevna Makedonija i ~ie ime se sre}ava vo golem broj enciklopedii (vo poglavijata za drevna Makedonija), kako i vo golem broj amerikanski dokumentarni emisii posveteni na ovaa tema, vo svojata izvonredna kniga 'Vo senkite na Olimp - pojavata na Make­doncite' (In the Shadow of Olympus, The Emergence of Macedon, Princeton University Press, Princeton, New Jersey, ISBN 0-691-05549-1, USA, 1990) - kniga, koja poradi svojata objektivnost vo prezentiraweto na argumentacijata, najtoplo prepora~uvame da ja nabavat site zainteresirani za ovaa tematika - pravi detalen pregled na teoriite vo 19 vek povrzani so etni~koto poteklo na drevnite Makedonci. Toj objasnuva deka vo 19 vek, tokmu german­skite u~eni po~nale poglasno da go propagiraat helenizmot kaj drevnite Makedonci.

D-r Borza smeta deka tie toa go pravele poradi sopstveni potrebi i interesi, kako na primer poradi obedinuvaweto na Germanija i sl. Nim im bil potreben nekoj drevni junak 'obedinitel', na kogo trebalo da se ugledaat nivnite toga{ni politi~ki voda~i. Takov 'obedinitel' tie videle vo liceto na Filip Vtori Makedonski, koj navodno gi 'obedinil' Grcite.

No, d-r Borza (cit. delo, str. 7) pi{uva deka vo ovaa idi­li~na slika za Filip Vtori kako 'obedinitel na Grcite' german­skite u~eni od 19 vek se sudrile so edna nepremostliva pre~ka. Imeno, tie ne znaele kako da gi objasnat govorite na poznatiot gr~ki (atinski) orator Demosten, vo koi, toj `estoko gi napa|al Makedoncite kako okupatori (a ne kako 'obediniteli') na gr~kite gradovi-dr`avi, narekuvaj}i gi 'barbari' i 'tirani'. Ve}e ja spomnavme negovata izjava vo koja toj Filip Vtori go kvalifikuval kako 'barbarin' od Makedonija, a daval i drugi vakvi izjavi.

So tekot na vremeto, komparativnite nau~ni istra`uvawa od razni oblasti, s# pove}e po~naa da prilo`uvaat dokazi deka drevnite Makedonci ne bile nikakvi Grci. Taka, dene{nite obidi na gr~kata propaganda da go doka`e sprotivnoto pretstavuvaat samo defanziven recidiv od germanskata propaganda na 19 vek, sekako nadopolnet so dnevno-politi~kite i strate{ki nacionalni gr~ki interesi, kakvo {to e zadr`uvaweto na prigrabeniot krupen del od Makedonija od strana na sovremenata gr~ka dr`ava vo 1913 godina i sl. Za ova denes se svesni site seriozni istra`uva~i na drevna Makedonija vo svetot. Samiot d-r Borza pi{uva:

'Najgolemiot del od drevna Makedonija bil vklu~en vo modernata gr~ka dr`ava duri vo 1913 godina i taa bila politi~ki ~uvstvitelna oblast vo relaciite pome|u atinskata vlast na jug so svoite ne-helenski sosedi na sever'. (Borza, str. 6).

Izleguvaweto na povr{ina na podatocite za etni~kata zasebnost na drevnite Makedonci i denes e popre~uvano poradi niza objektivni i subjektivni faktori. Kako prvo, podatocite od drevnite narativni izvori za Makedoncite vo golema mera do na{evo vreme stignale preku zapisite na nivnite neprijateli. Ovoj fakt go priznava i gr~kiot arheolog, prof. Fotis Pecas. Vo svojata statija 'Edno svin~e-pate{estvenik', ovoj gr~ki arheolog,
pi{uva:

'Vo 1967 godina zapo~navme so dolgoro~ni iskopuvawa vo Edesa (Voden). Odevme da re{ime seriozni problemi: koi bile drevnite Makedonci? Od­go­­vorot na pra{aweto ne go davaat celosno istoriskite izvori za prais­toriskiot period. Makedonski izvori ne se za~uvani. Za Makedon­cite imame informacii glavno od neprijatelite na Makedon­cite: od Atiwa­nite, kako Demosten; od Rimjanite, kako Livie, ili od Grcite pod rimska okupacija, kako Polibie. Samo Makedonija, samo makedon­skata zemja mo`e da dade vistinska slika za drevna Makedonija, nepristrasno...' (podetalno kaj: Hristo Andonovski: Ju`na Makedonija od drevnite do dene{­nite Makedonci, Skopje, 1995 god., str. 19).

I poznatata amerikanska istori~arka d-r Sindija Sindor Slovikovski (Synthia Syndor Slowikowski), vo svojata kniga 'Sportot i kulturata vo drevno-makedonskoto op{testvo', pi{uva sli~no:

'Golem del od podatocite za Makedoncite doa|a od pisa­teli koi `iveele vo gr~kite gradovi-dr`avi, polisi. @ivotot i istorijata na Makedoncite ~estopati im bile tu|i na Grcite'. (D-r Synthia Syndor Slowikowski, Sport and Culture in the Ancient Macedonian Society, The Pennsylvania State University, 1988, str. 8).

Sli~no pi{uval i poznatiot francuski nau~nik Viktor Berar (1864-1931). Vo izdanieto 'La Revue de Paris', toj napi{al:

'Do ne taka odamna Francija ne gi poznava{e Makedoncite. Tie za nas bea Trakijci, Peoni, Sklavini, div ili re~isi mitski narod, koj `ivee na dnoto od, za nas, nepoznatata zemja. Nie ne gi poznavavme i gi omalo­va`u­vavme zatoa {to vsu{nost za niv doznavavme od zlobnite bele{ki na starite i na sega{nite Grci.' (Podetalno kaj: T. L. Pore~ki: 'Istina o Makedoniji kroz doku­mentaciju', Bel­grad, 1992, str. 62).

U{te podeciden e d-r Borza, koj vo vrska so ova pi{uva:

'...Makedonskata istorija gi predizvika onie koi sakaa da doznaat kako ovoj narod uspea da dostigne tolkava istoriska golemina. Za nesre}a, na drevnite Makedonci im nedostasuva{e nekoj kako Polibie koj gi rasvetli instituciite {to podocna gi napravija Rimjanite slavni. Onie {to gi spomnuvale makedon­skite obi~ai ili im bile neprijateli na Makedoncite, ili bile podocne`ni biografi na Filip, ili pak bile diletantski sobi­ra~i na glasini i egzotika. Sekoj obid da se rekonstrui­ra vnat­re{nata istorija na Makedonicite so pomo{ na vakvi fragmenti e krajno te`ok.' (E. Borza, In the Shadow of Olimpus, The Emergence of Macedon..., str. 232).

Od druga strana ni sovremenite arheolo{ki iskopuvawa vo de­ne{­niot del na Makedonija pod Grcija ne se otideni kojznae kolku daleku, a da ne zboruvame za verojatniot subjektivizam vo prezenti­raweto na arheolo{kite naodi od strana na gr~kata dr`ava pred svetot.

D-r Slovikovski vo svojot spomenat trud ja potencira neza­do­vo­li­tel­nata aktivnost na gr~kite arheolozi na tloto na Make­donija pod Grcija, pa veli:

'S# do pred desetina godini arheologijata vo severna Gr­cija (Make­donija) be{e ignorirana za smetka na plodonosnite naodi vo takvite oblasti kako {to e Atina'. (Isto, str. 8).

I d-r Borza (str. 12) pi{uva deka za iskopinite od drevna Make­do­nija se doznava glavno preku godi{nite izve{tai na gr~kiot arheolo{ki servis i od ponekoi stranski spisanija.

Sepak, i pokraj site ovie momenti, denes ima pronajdeno dovolno dokazi za samobitnosta na drevnite Makedonci. Vo slednite naslovi }e izneseme nekoi od ovie dokazi.

Drevniot gr~ki istori~ar Plu­tarh (Plutarch), opi{uvaj}i edna raspra­vija pome|u Alek­sandar Makedonski i eden negov prijatel, vo svojata bio­grafija za Aleksandar Makedonski vo 53-ta glava, zapi­{al deka Alek­san­dar: 'skoknal na noze i po~nal na makedonski da gi dovi­kuva svo­­i­te {ti­to­nos­ci.'

Plutarh i na drugi mesta pi{uval za makedonskiot jazik. Taka, na primer, vo biografijata za Marko Antonie (Marc Anthony), toj pi{uva deka pripadnicite na dinastijata na Makedoncite Ptolemei (naslednici na aleksandroviot general Ptolemej, koj podocna ostanal da vladee so Egipet) zboruvale na makedonski jazik, iako nekoi od niv go zapostavuvale ovoj jazik za da mo`at da se razberat so svoite ne-makedonski podanici vo Egipet. (Ovoj citat od Plutarh vidi go vo: Najpoznati etni~ki Makedonci, koi ostavile svoj pridones vo svetskata istorija).

Deka drevnite Makedonci zboruvale na zaseben makedonski jazik svedo~i i latinskiot istori~ar Kvintij Kurtij Ruf(Quintus Curtius Rufus).

Poznata e slu~kata koga bilo sudeweto na Makedonecot Filo­ta (Philotas), koj podgotvuval zagovor za ubistvo na Aleksandar Make­donski (Q.C.Rufus, 'De Rebus Gestis Alexandri Macedonis',VI, 10). Zagovorot bil otkrien i Filota (Philotas) bil javno ispra{uvan li~no od strana na Aleksandar.

Kvintij Kurtij Ruf (Quintus Curtius Rufus), opi{uvaj}i ja ovaa slu~­ka, sosema jasno zapi{al deka Makedoncite zboruvale na zaseben jazik. Toj du­ri citira i izjava na samiot Aleksandar Makedonski, vo koja, toj obr­nu­vaj}i im se na Makedoncite vo prvo lice mno`ina, go spomenuva (citat): 'maj~iniot' i 'na{iot jazik'. Aleksandar mu se obrnal na Fi­lota so zbo­ro­vite:

'Sega tebe }e ti sudat Makedoncite. Te pra{uvam: dali }e im se obrati{ na maj~iniot jazik?'

Filota odgovoril odre~no, so obrazlo`enie deka, osven Makedonci, imalo prisutni i pripadnici od drugi narodi. Na toa, Aleksandar im rekol na prisutnite Makedonci:

'Eve, gledate li? Do tamu li do{ol Filota, ta da se gnasi od maj~i­niot jazik?...No, neka zboruva kako {to saka, a vie spomnete si deka toj podednakvo se otu|il i od na{ite obi~ai i od na{iot jazik.' (Quintus Curtius Rufus: Istorija na Aleksandar Make­donski, vo prevod na d-r Qubinka Basotova, Patrija, Skopje, 1998, str. 272).

No, Filota ne ostanal ramnodu{en na ovie obvinuvawa, pa vo svojot odgovor, rekol:

'Mene mi se prefrla {to odbivam da zboruvam na maj~i­niot jazik i de­ka sum se grozel od obi~aite na Makedoncite. Zna~i taka jas mu se zaka­nu­­­vam na kralstvoto, {to go preziram? No, u{te porano, onoj rod­niot ja­zik, be{e napu{ten vo op{teweto so drugite narodi, pa taka i pobed­ni­cite i pobedenite treba{e da u~at eden tu|, stranski jazik.' (Isto, str. 274).

Sepak, vo obvinuvawata protiv Filota se vme{al vojsko­vodecot Bolon (Bollon), koj, me|u drugoto, go obvinil Filota deka (citat): '...iako bil Makedo­nec, ne se sramuval, preku preve­duva~, da gi islu{uva lu|eto {to zboruvale na negoviot roden jazik'. (Isto, str. 276).

I ovaa slu~ka e tolku jasna vo odnos na postoeweto na zaseb­niot make­donski jazik, {to nikakov komentar ne e potreben. Isto taka, od ovoj opis, gle­dame deka, del od Makedoncite, poradi prakti~ni pri~ini (pogolema mo`­nost za
op{tewe so drugite narodi i sl.) go koristele i tu|iot gr~ki jazik (koj ovde e
opi{an kako 'tu|, stranski jazik'), iako me|u sebe i natamu si zboruvale na maj~iniot makedonski jazik.

Deka drevniot makedonski jazik bil sosema razli~en od gr~kiot }e spomneme u{te edno drevno svedo{tvo. Se raboti za eden pronajden fragment od papi­rus, za koj se smetalo deka pretstavuva del od izgubenoto delo pod naslov 'Istorija na naslednicite' ("History of the successors") od drevniot gr~ki istori~ar Arijan (Arrian). Na ovoj fragment od papirus (PSI XII.1284), spomnata e edna epizoda od drevno-makedonskata istorija vo koja povtorno jasno e poten­cirana zasebnosta na makedonskiot jazik. Ovde ~itame deka sekretarot na Filip i na Aleksandar Makedonski, po ime Evmen (citat): '...ispratil napred eden ~ovek, po ime Ksenie, koj zboruval makedonski...' "...sending forth a man called Xennias who was Macedonian in speech)"... za da pregovara so Makedonskata vojska na Neoptolomej. Ovoj nastan se slu~il okolu 321 godina pred Hrista. Vsu{nost originalniot zbor so koj Arijan (Arrian) go opi{al Ksenie (Xennias) bil zborot: 'Makedonisti'. Interesno e {to ist vakov termin postoi i vo dene{­niot makedonski jazik (iako mo`ebi so malku poinakvo zna~ewe).

Pi{uvaj}i za ovoj dokument, poznatiot amerikanski istori~ar d-r Borza pi{uva deka nekoi progr~ki avtori (kako na primer: Lidel, Skot i Xons vo nivniot Gr~ko-angliski re~nik Liddell-Scott-Jones in their "A Greek-English Lexicon") se obidele ovoj termin da go prevedat kako '~ovek koj zboruval na makedonski na~in' (style of speaking) (otprilika ne{to kako 'lakonskiot' na~in na zboruvawe i sl.). No, d-r Borza opravdano go kritikuva vakviot nivni stav i e deciden vo vrska so tolkuvaweto na ovoj termin, pa veli:

'Kontekstot na scenata opi{ana vo ovoj fragment od papirus n# naveduva da veruvame deka ova zna~elo ne{to pove}e otkolku 'na~in na zboruvawe': Ksenie, koj zboruval makedonski, bil ispraten od Evmen za da pregovara so komandantot na makedon­skite edinici. Vakvata misija barala odli~no vladeewe na jazi­kot, kakvo {to o~igledno im nedosta­suvalo na obi~nite Grci. Ev­men, koj im bil sekretar i na Filip i na Aleksandar dobro gi znael ovie raboti. (Borza, str. 92).

Deka makedonskiot jazik bil razli~en od gr~kiot pi{uvaat i mnogu podocne`ni i sovremeni avtori, sekako povikuvaj}i se na relevantni dokazi, od koi nekoi ve}e prezentiravme. Duri i vo 'Istorijata na Grcija', od av­torot Xorx Gerot, objavena vo London vo sredinata na 19 vek, pi{uva deka makedonskiot jazik bil razli~en od gr~kiot. Ovde ~itame:

'Makedonskiot jazik bil razli~en od ilirskiot, od tra­kiskiot, a po s# izgleda i od pajonskiot. Toj isto taka bil razli~en i od gr~kiot...' (History of Greece by George Gerote, Vol.II, third edition, London, John Murray, Albemarle Street, 1851, del 2, str. 14 i 15).

Sovremeniot prou~uva~ na drevna Makedonija Artur Vajgal (Arthur Weigall) vo vrska so zasebnosta na drevno-makedonskiot jazik, pi{uva:

'Grcite ... ne mo`ele da go razberat make­donskiot jazik, koj nemal re~isi nikakva sli~nost so nivniot, a nemalo ni litera­tura od koja bi mo`el da se prou~uva.' (Artur Vajgal: Aleksandar Makedonski, Skopje,1992, str. 24).

Vajgal duri pi{uva i deka mnozina Makedonci ne znaele ni­tu eden edinstven zbor od gr~kiot jazik. Taka, na primer, koga pi{uva za smrtta na Filip Vtori Makedonski, Vajgal, povtorno ja potencira zasebnosta na makedonskiot jazik i sosema jasno pi{uva deka mnozina Makedonci ne znaele nitu zbor od gr~kiot jazik. Ocenuvaj}i ja ulogata na Filip Vtori (cit. delo, str. 128), Vajgal pi{uva:

'Negovata golema zada~a da izgradi makedonska nacija, da gi prisili gr~kite dr`avi da dejstvuvaat ednoglasno so nea, kako i me|u sebe, i da doka`uva deka Makedoncite se Heleni, iako duri mnogumina od niv ne znaele da zboruvaat gr~ki, bila izvr{ena'.

Vajgal (cit. delo, str. 267) povtorno pi{uva vo vrska so poznavaweto na gr~kiot jazik od strana na Makedoncite. Ovde ~itame:

'Aleksandar, duri i na vrvot na svojata mo} nikoga{ ne mo`el mla­de{ki da ne i se voshituva na atinskata intelektualnost, i da se oslo­bodi od neprijatnoto ~uvstvo deka negovite voinstveni Makedonci, od koi mnogumina ne znaele duri nitu eden edinstven gr~ki zbor, ne se spored gr~kiot standard za kulturata.'

[to se odnesuva do ve}e spomnatoto ispra{uvawe na Makedonecot Filota (Philotas), Vajgal (cit. delo, str. 314) istoto vaka go opi{uva:

'Aleksandar povtorno pobaral od nego da zboruva i go pra{al dali }e im zboruva na lu|eto na gr~ki ili na makedonski'.

Ima u{te mnogu drugi svetski poznati avtoriteti koi pi{u­vaat za zasebnosta na makedonskiot jazik, na koi, vo interes na prostorot, }e se zadr`ime vo nekoja druga prilika.

Inaku, fakt e deka vladea~kite krugovi vo drevna Makedo­nija vo odreden period na svojot razvi­tok go pri­fatile gr~kiot literaturen jazik. Dene{nite gr~ki istori~ari i propagandisti go koristat ovoj podatok za svoite celi. Tie potenciraat deka na Makedonskiot kralski dvor vo ~etvrtiot vek pred Hrista se pi{u­valo na gr~ki i ova tie go nudat kako 'dokaz' deka Make­doncite navodno bile 'Grci'.

Taka, na primer, vo prvoto izdanie so natpisi od regionite vo gorna Makedonija, podgotveno od gr~kite istori~ari Rizakis i Taracoglu (Rizakis and Touratsoglou), predadeni se 225 natpisi od teritorijata na Makedonija pod Grcija. Re~isi site ovie 225 natpisi bile napi{ani na gr~ki (Borza, cit. delo, 93).

No, vakvoto tolkuvawe na gr~kite istori~ari ne mo`e da bide nikakov dokaz deka drevnite Makedonci bile Grci. Toa {to vladea~kite krugovi vo drevna Makedonija vo odreden period go prifatile gr~kiot literaturen jazik kako pismen jazik na svojot dvor apsolutno ne zna~i deka Makedoncite bile Grci. Eve zo{to.

Kako prvo, so toga{niot literaturen gr~ki jazik se slu`ele i drugi narodi. Za da go objasnime ova malku }e se oddale~ime od temava za da napravime eden komparativen pregled so dene{nava sostojba. Najnapred }e potencirame deka golemoto mnozinstvo od dene{nive generacii potsvesno go zemaat literaturniot jazik kako 'dokaz' za etni~kata pripadnost na poedinci vo minatoto. Zo{to e toa taka? Odgovorot e ednostaven. Denes (re~isi vo celiot civi­liziran svet) najgolemiot del lu|e se pismeni. Pritoa pogolem del od narodite (barem vo Evropa) si pi{uvaat na svojot sopstven lite­raturen jazik. Grcite pi{uvaat na gr~ki, Srbite pi{uvaat na srpski, Hrva­tite na hrvatski, Bugarite na bugarski, Albancite na albanski, Makedon­cite na makedonski, Romancite na romanski i taka natamu. Poradi toa kaj mnozina na{i sovremenici vo potsvesta e soz­dadeno eden vid 'pravilo', spored koe, {tom denes sekoj narod si pi{uva na sopstveniot literaturen jazik, sigurno deka taka bilo i vo minatoto, t.e. taka bilo 'otse­koga{'. No, ako se razmisli podobro i ako se napravi obid da se sfati realnosta vo minatoto, }e se vidi deka ova 'pravilo' toga{ voop{to ne va`elo! Za vremeto za koe zboruvame vo celiot svet imalo samo nekolku lite­raturni jazici. Zna~i, sekoj {to }e sakal da pi{uva bil prinuduvan dobro da se poma~i da nau~i nekoj od ovie jazici. Ova fakti~ki zna~i deka odvaj dali imalo po nekoj pismen ~ovek vo tie vremiwa. Taka, na primer, pripadnici od razni narodi: Grci, Make­donci, Trakijci, Evrei, Iliri, pa duri i Rimjani vo odreden period na antikata pi{uvale na staro­gr~kiot jazik, no toa nikako ne zna~i deka tie bile Grci.

Za da go sfatat ova podobro dene{nive generacii, }e go spom­nene primerot so Nigerija (koj va`i i za drugi afrikanski dr`avi). Imeno, vo ovaa zemja `iveat golem broj narodi, koi si imaat sopstveni jazici i koi voop{to ne se razbiraat pome|u sebe. Najbrojni se narodite: Hausa, Jorubo i Ibo. Nitu eden od niv nema svoj literaturen jazik, tuku site `iteli na Nigerija denes pi{uvaat na angliski. Zna~i pri­padnikot na narodot Hausa, doma si zboruva na svojot jazik, no koga saka da napi{e ne{to ili koga saka da komunicira so svojot sogra|anin od narodot Jorubo, toj se koristi so angliskiot govoren i literaturen jazik. E, sega da si zamislime deka po nekoja, ne daj Bo`e, op{to~ove~ka katastrofa, po nekolku iljadi godini, }e bidat otkrieni pismeni dokumenti od dene{nata dr`ava Ni­gerija kako edinstveni pi{ani spomenici od ovaa dr`ava. [to }e vidat idnite arheo­lozi i istra`uva~i? Sekoj od ovie nigeriski dokumenti }e bide napi{an na - angliski! No, dali toa zna~i deka idnite arheolozi treba da zaklu~at deka vo Nigerija vo 20 i 21 vek `iveele Angli~ani, samo zatoa {to vo ovie vekovi vo ovaa zemja oficijalen literaturen jazik bil angliskiot? Sekako deka ne, iako e mo`no da ima i takvi zaklu~oci. Potpolno e ista sostojbata i so koristeweto na gr~kiot jazik vo antikata, t.e. so za~uvanite pisme­ni spomenici na ovoj jazik, {to gi prou~uvaat dene{nite istra`u­va~i. Toa {to ovie dela bile napi{ani na ovoj jazik voop{to ne zna~i deka site nivni avtori bile Grci, isto kako {to ni dene{­nite Nigerijci ne se Angli~ani samo zatoa {to pi{uvaat na ang­liski. Denes postojat i drugi brojni narodi koi pi{uvaat (pa duri i zboruvaat) na tu|i jazici (Ircite, brojni narodi od Ju`na Amerika, od Afrika i t.n.).

Kako narod {to go koristel gr~kiot literaturen jazik vo antikata rekovme deka bile i Trakijcite. Vo 1986 godina vo severo­is­to~na Bugarija bile najdeni 165 trakiski srebreni sadovi, koi poteknuvale od 5 vek pred Hrista. Nekoi od niv bie napi{ani so gr~ko pismo. Komentiraj}i go ovoj primer vo kontekst na ona za {to zboruvame, d-r Borza pi{uva:

'[esnaeset od ovie sadovi bile ispi{ani so trakiski li~­ni imiwa i imiwa na mesta na gr~ki. Kako {to znaeme Tra­kijcite ne bile Grci i niv­ni­ot jazik, koj prodol`il da egzistira i vo rimsko vreme, nikoga{ ne se pojavil vo pismena forma... Mo`e­me da se povikame i na odamna poznatite moneti od trakis­kite ple­­mi­wa od pettiot vek pred Hrista, na koi imiwata na nivnite kralevi i nivnite tituli isto taka se napi{ani na gr~ki. Zna~i, rabotata e jasna: upotrebata na gr~kiot jazik, kako forma na pi{ana ekspresija, ne pretstavuva dokaz za etni~kata pripad­nost i za kulturata.' (Borza, str. 94).

So gr~kiot literaturen jazik se slu`e­le i Ilirite (History of Greece by George Gerote, Vol. II, third edition, London, John Murray, Albemarle Street, 1851, del 2, str. 10), a gr~koto pismo go koristele du­ri i turko-mongolskite Buga­ri po nivnoto doa|awe na Balkanot vo 7 vek.

Spored toa se postavuva pra{aweto: zo{to gr~kata isto­rio­grafija i propaganda edinstveno za Makedoncite tvrdi deka bile 'Grci', a istoto ne go tvrdi i za Ilirite, Trakijcite, Bugarite, Rimjanite, kako i za site ostanati narodi koi vo odreden period se slu`ele so gr~kiot literaturen jazik?

[to se odnesuva do koristeweto na gr~kiot literaturen jazik na Ma­kedonskiot kralski dvor, se znae deka toa bilo pri­fateno vo odreden period od razvitokot na makedonskata dr`ava, a ne deka taka bilo 'otsekoga{'. Vo pri­log na ova }e potencirame deka ne postoi nitu eden natpis na gr~­ki jazik na teritorijata na cela Makedonija {to datira od pettiot vek pred Hrista, t.e. od vremeto pred delumnoto prifa­}a­we na gr~kata kultura vo Make­donija. Zna­eme deka stari natpisi na gr~ki jazik se pronajdeni mno­gu poo­damna od 5 vek pred Hrista na teritorijata na dene{na Grcija (pa duri i vo Trakija), no takvi natpisi vo Ma­kedonija - ne­ma! Kako dokaz za ova }e spomeneme svedo{tva od gr~­ki i stranski izvori.

Gr~kiot profesor Pecas (Petsas), vo svojata spomenata statija 'Edno svin~e pate{estvenik', pi{u­va deka ne e pronajden nitu eden gr~ki natpis od raniot dreven pe­riod vo Makedonija.

Istoto go pi{uva i poznatiot gr~ki arheolog Andronikos, koj veli:

'Mnogu sum nesre}en {to vo Vergina ne pronajdov nikakov natpis od pettiot vek'.

I poznatiot gr~ki univerzitetski profesor Daskalakis se `ali deka, onie stranski nau~nici, koi tvrdele deka drevnite Make­donci ne bile Gr­ci, toa go tvrdele poradi pove}e pri~ini, od koi ednata bila tokmu nepos­to­e­weto na stari gr~ki natpisi vo Makedonija. Pritoa profesor Daska­la­kis pi{uva:

'Vo Makedonija i pokraj tolkute iskopuvawa do denes ne se najdeni natpisi na gr~ki jazik od toj period'. (Podetalno za ovie izjavi kaj: Hristo Andonovski: Ju`na Makedonija od drevnite do dene{­nite Makedonci, Skopje, 1995 god).

Zna~i duri i oficijalnata gr~ka istoriografija priznava deka vo Makedonija ne postoele natpisi na gr~ki jazik od postariot period.

Sli~no pi{uva i vo poznatata op{ta CD Grolier enciklo­pe­dija (CD Grolier electronic publishing, inc. Mindscape, Inc. 1995, Novato, CA 94945, naslov 'Greek language'). Ovde starogr~kiot jazik ne e spomnat duri ni kako govoren jazik vo Makedonija! Ovde ~itame:

'Drevniot gr~ki jazik bil govoren jazik vo Grcija, na Krit, vo delo­vi od isto~niot Mediteran i vo zapadna i severna Ana­dolija, na Sici­lija i vo ju`na Italija, na severnniot breg na Crno More i delumno na severnoafrikanskiot i francuskiot breg'.

Zna~i, Makedonija voop{to ne e spomnata kako podra~je na koe se govorel drevniot gr~ki jazik. Ne dr`i zabele{kata deka av­to­rot, koga ja spomenuva dene{na Grcija, avtomatski vo nea go vklu~il i egejskiot del od Make­donija, zatoa {to gledame deka ovde i Krit e spomnat oddelno od Grcija, iako toj denes e sostaven del od nea! Inaku, avtor na ovoj tekst e Margaret Aleksiu (Margaret Alexiou), koja ovde se povi­kuva na pogolem broj dela od eminent­ni stranski i gr~ki avtori (~ij podolg spisok go naveduva na krajot od tekstot).

I d-r Borza pi{uva deka dene{nite gr~ki istori~ari pred svetskata javnost gi forsiraat isklu~ivo natpisite na gr~ki jazik od Makedonija, koi poteknuvaat glavno od 4 vek pred Hrista, t.e. od vremeto koga makedonskite vladeteli ve}e dozvolile prifa}awe na del od gr~kata kultura vo svojata dr`ava. Komentiraj}i go spomenatoto izdanie so gr~ki natpisi od Makedonija, podgotveno od Rizakis i Taracoglu (Rizakis and Touratsoglou), d-r Borza pi{uva:

'Re~isi site od 225 natpisi se na gr~ki, no tie doa|aat od helenisti~kiot i od rimskiot period, vo koi standardniot gr~ki jazik bil vo upotreba za vakvi formalni nameni. Vo ovoj korpus nema objaveno avtenti~en materijal od poraniot period'. (Borza, str. 93).

Indirektna potvrda za vakvata vistina imame i vo spome­natata 'Is­to­rija na Grcija', kade se spomnati granicite vo koi `iveele drevnite Grci. Ovde ~itame deka nitu Epircite ne bile Grci, a kamo li Makedon­cite:

'Teritorijata {to & pripa|ala na Elada (ili pro­dol`enata Helada, ako gi upotrebime zborovite na Skilaks i Dikar­hus) se smeta deka po~nuvala od gradot i od Ambarkiskiot zaliv. Otta­mu na sever do Akrokeraunskoto ispaknuvawe le`i zemjata koja Grcite ja vikaat Epir i koja e naselena so Haoncite, Molo­sija­nite i Tesprotijanite, koi se determinirani kako Epirci i za koi se smeta deka ne pripa|ale kon gr~kata celina.'

Poradi seto ova, se postavuva pra{aweto: kako e mo`no Ma­kedonija otsekoga{ da bila zemja so 'gr~ka kultura', do kolku se znae deka vo nea ne se pronajdeni nikak­vi natpisi na gr~ki jazik od vremeto koga taa egzis­tirala bez pobliski i pomasovni kulturni vrski so toga{nite gr~ki gradovi, a isto­vre­meno takvi natpisi se pronajdeni niz cela dene{na Grcija? Kako e mo`no Makedo­nija otse­koga{ da bila 'gr~ka zemja', koga se znae deka vo Makedonija toga{ voop{to ne se ni zbo­ruval gr~kiot jazik (posebno ne me|u {irokite narodni masi)? Navis­tina na ovie pra{awa gr~kata nauka i propaganda ne mo`at da dadat odgovor pred svetskata javnost.

Ovde treba da se potencira deka ni drevnoto gr~ko pismo voop{to ne e avtenti~no gr~ko. Se smeta deka toa bilo pozajmeno od Fenikijcite. Deka ovoj podatok e poznat vo svetskata javnost pak }e prezentirame kako ilustracija izvadok od CD enciklopedijata Enkarta (naslov Europe), kade vo vrska so potekloto na gr~koto pismo pi{uva:

'Grcite go prezele pismoto od Fenikijcite na koe mu dodale vokali'.

Me|utoa, vo ponovo vreme i vo Makedonija se otkrieni grafemi, za koi se pretpostavuva deka duri bile i postari od feni­kiskite i za koi postoi verojatnost deka mo`ebi bile prifateni od Grcite vo sozdavaweto na nivnoto pismo. Ostanuvame otvoreni za site idni soznanija vo vrska so ova.

Treba da se ima predvid u{te eden mnogu va`en moment koga se zboruva za koristeweto na gr~kiot literaturen jazik od strana na drevnite Makedonci. Ovoj moment mo`ebi e klu~en vo potvrduvaweto na vistinata deka ne mo`e da se tvrdi deka drevnite Makedonci bile 'Grci' samo zatoa {to del od niv pi{uvale na gr~ki. Se raboti za slednoto. To~no e deka vo Makedonija se najdeni razni ispisi i natpisi na gr~ki jazik, no vo najgolemiot del od niv se zabele`ani brojni gre{ki vo pravopisot.

Od brojnite primeri za ova }e spomneme samo nekolku.

Neodamna e otkriena posmrtna maska na kralot Dropion (koj poteknuval od severno-makedonskoto pleme Pajonci). Okolu likot ima napi{ano kratok tekst. Ovoj tekst, iako sodr`i samo osum zborovi i dve kratenki so po edna bukva, vo nego se napraveni se duri devet pravopisni gre{ki (nesoodvetno upotrebeni i izostaveni bukvi). Interesno e toa {to vo imeto Dropion (namesto so dve bukvi omega, kako {to treba da e napi{ano pravilno na gr~ki), napi{ano e so bukvite 'o'. (Ivan Mikul~i}, Viktorija Sokolovska 'Ikona na kralot Dropion' vo 'Macedonia acta arheologica', br. 11, 1987-1989, Skopje, 1990, str. 103 -104).

Gre{ki vo tekstot se otkrieni i na nadgrobnata mermerna stela od 2 ili 3 vek po Hriosta (vremeto na rimskata okupacija), koja bila podignata od ~etiri~leno semejstvo vo ~est na svoeto po~inato dete Filip. Iako epitafot e napi{an na gr~ki i ovde se zabele`ani gre{ki vo pravopisot. Vakvi gre{ki se otkrieni i na stelite vo Bitolsko, Kavadare~eko i drugi mesta vo Makedonija. (Apostol ]eramit~iev: 'Novootkrieni spomenici od selo Brailovo Prilepsko' vo: Zbornik 1959-1960, 'Recueil des Travaux', izdanie na arheolo{kiot muzej - Skopje, 1961 godina, str. 47).

Se postavuva pra{aweto: zo{to drevnite Makedonci pravele tolku gre{ki vo pi{uvaweto na gr~ki? Neli e toa u{te eden silen dokaz za nivnoto negr~ko poteklo? Duri i denes lu|eto koi pi{uvaat na jazik {to ne im e maj~in obi~no pravat pomali ili pogolemi pravopisni gre{ki, t.e. ne pi{uvaat taka kako {to bi pi{uvale onie na koi doti~niot literaturen jazik im e maj~in.

Vo vrska so drevno-makedonskiot jazik i kultura voop{to, treba da se znae i deka brojni lite­ra­turni dela od drevnite Make­donci bile uni{teni od rimskite okupatori na Makedonija. Rimja­nite surovo se odnesuvale kon Make­doncite i nivnata kultura, pri {to uni{tile mnogu dela od istata. Edinstveno ostanale svedo{t­vata za ovie dela. Taka, na pri­mer, Ste­fan Vi­zant (Stephan of Byzantium) [to se odnesuva spomenuva deka postoele brojni hroniki zapi{ani od drevnite Makedonci, kako i dve obemni isto­rii na Makedonija napi­{ani od strana na dvajca toga{ni makedonski isto­ri~ari, a pos­toele i obemni pate{estvija i drugi zapisi. Ponatamu, gr~ki­ot istori~ar Diodor Sici­lijanecot (Diodorus of Sicily) [to se odnesuva spomenuva brojni pisma {to makedon­skite vojnici za vreme na svojot pohod vo Azija im gi ispra}ale na svoite rodnini vo Makedonija. Ima svedo{tva i za postoewe na drugi pi{ani dela od Makedoncite, koi denes ne se za~uvani.

No, da se vratime na drevno-makedonskiot jazik. Kakov bil ovoj jazik?

Od originalniot drevno-makedonski jazik zasega se smeta deka se za~uvani samo nekolku desetici zborovi. Od niv ne mo`e celosno da se zaklu~i kakov jazik bil toa. Fakt e deka pogolemiot del od ovie zborovi se razli~ni od toga{nite gr~ki, iako ima i sli~ni na niv. Za zborovite od drevno-makedonskiot jazik koi se sli~ni so gr~kite zborovi se smeta deka i navistina bile pri­fateni od ovoj jazik.

Za pozajmicite od gr~kiot jazik vo drevno-makedonskiot dosega imaat pi{uvano pove}e avtori. Vpro~em, vakva pojava imalo (i ima) vo re~isi site jazici na svetot. I denes vo makedonskiot jazik prifa}ame stranski termini za koi glavno nemame svoi analogii. Vo dene{niot makedonski jazik vakvi zborovi, na primer, se: antena, satelit, mobilen telefon, hard-disk i drugi. I denes vakvite stranski zborovi gi prilago­duvame spored sopstveniot fonetski sistem. Toa treba da se ima predvid i koga se analizira drevno-makedonskiot jazik. Ne mo`e za karakterot na ovoj jazik da se sudi samo preku pozajmicite od gr~kiot jazik (kako {to toa go pravat nekoi gr~ki i progr~ki nast­roeni istra`uva~i), isto kako {to ne mo`e da se sudi za avten­ti~nosta i za karakterot na nitu eden sovremen jazik samo vrz osnova na pozajmicite {to istiot gi ima prifateno od drug jazik.

Ona {to, pak, e mnogu interesno e faktot {to izvesen broj od ori­gi­nalnite drevno-makedonski zbo­rovi, spored svojata etimo­logija i izgovor, potse­tuvaat na soodvetnite dene{ni make­donski (no i na drugi 'slovenski') zborovi.

No, do kolku se najde nekoj da gi ospori citatite od ovaa svetski poz­nata CD enciklopedija kako subjektivni, toga{ da ka`eme deka poglavieto, od koese prezemeni ovie citati, e napi{ano vrz osnova na nau~­nite trudovi na svetski poznati nau~nici od oblasta na gr~kata mitologija. ]e navedeme spisok na del od avtorite i nivnite dela, koi slu`ele kako osnova za pi{uvaweto na ovoj tekst. Nekoi od niv se: Dodds, E.R., The Greeks and the Irrational (1957); Edmunds, Lowell, ed., Approaches to Greek Mythology (1989); Graves, Robert, Greek Myths, 2 vols.(1955);Grimal, Pierre, Concise Dictionary of Classical Mythology (1990); Guerber, Helene A., The Myths of Greece and Rome (1990); Guthrie, W.K.C.,The Greeks and Their Gods (1949); Harrison, Jane E., Prolegomena to the Study of Greek Religion (1922; repr. 1991); Kirk, G. S., The Nature of the Greek Myths (1975); Lefkowitz, Ma­ry R., Women in Greek Mytho­logy (1986; repr. 1990); Mylonas, G. E., Eleusis and the Eleusi­nian Mysteries (1961); Nilsson, M. P., A History of Greek Religion, 2d ed. (1949), and The Mycenaean Origins of Greek Mythology (1931; Eng. trans., 1972) i drugi.

I Tatkoto na istorijata Herodot (Herodotus) pi{uva deka pove}eto gr~ki bo`estva voop{to ne bile gr~ki. Vo vrska so potekloto na gr~kite bo`estva Herodot pi{uva:

'Nekoi od ovie bogovi (so isklu~ok na Neptun) veruvam deka Grcite gi prezedoa od Pelazgite. Za Neptun, pak, tie doznaa od Libijcite, koi otseko­ga{ go slavea'. (The history of Herodotus, by Herodotus; tran­slated by George Rawlin­son).

Zna~i ovie bogovi podednakvo im pripa­|ale i na drevnite Grci i na drevnite Makedonci, no i na drugite balkanski narodi. I Makedoncite i Grcite go slavele Zevs (sekoj od svojata strana na zaedni~kata planina Olimp), no na prili~no razli~en na~in i so razli~ni epiteti. Dokolku go prifatime tvrdeweto na Herodot deka ovie bogovi Grcite gi prezele od Pelazgite, pred nas se otvoraat novi interesni horizonti, posebno ako se zemaat predvid teoriite na nekoi seriozni ruski nau~nici, koi tvrdat deka Pelazgite bile predci na Slovenite.

Otkako dava pregled na razlikite pome|u Makedoncite i Grcite vo sferata na religioznite sfa}awa, poznatiot amerikanski nau~nik d-r Juxin Borza konstatira:

'Najgolemiot del od pismenite podatoci za Makedonskiot panteon doa|aat od vremeto na Filip Vtori i Aleksandar, od {to ispa|a deka Make­doncite i Grcite slavele isti bogovi. Sepak, mnogu od javnite manifes­tacii na toa slavewe izgleda bile raz­li~ni. Na primer, vo Makedonija ne se pronajdeni golemi javni reli­giozni spomenici od pred krajot na ~etvriot vek ({to prets­tavuva u{te edna razlika vo odnos na Grcite) (Cit. delo, str. 95).

Amerikanskiot istori~ar d-r Sintija Sindor Slovikovski vo svojot trud 'Sportot i kul­turata vo drevno-makedonskoto op{testvo' isto taka pi{u­va deka nekoi od denes poznatite 'gr~ki' bogovi vsu{nost im pri­pa|ale na pove}e narodi. Taka, na primer, za bogot Herakle, taa pi{uva:

'Herakle bil poznat vo gr~kite, makedonskite i aziskite mitovi, legendi i prikazni.... (D-r Synthia Syndor Slowikowski, Sport and Culture in the Ancient Macedonian Society, The Pennsylvania State University, 1988, str. 136).

Vo vrska so bogot Zevs, d-r Slovikovski pretpostavuva deka imal pogolema uloga kaj Makedoncite otkolku kaj Grcite:

'Zevs se po~ituval vo religioznata sfera i na Grcite i na Make­don­cite. No, za Makedoncite ulogata na Zevs srede nivnite bogovi izgleda bila pogolema vo odnos na ulogata na Zevs kaj Grcite'. (Isto, str. 72).

Vo prodol`enie taa nudi argumenti vo polza na ovaa svoja pretpostavka.

No, dali postoele i originalni makedonski bogovi? Odgo­vorot na ova pra{a­we e pozitiven. Za `al, pod vlijanie na gr~kata propaganda, vo dobar del od svetskata isto­riografija, nekoi od makedonskite bogovi se tretirani kako 'gr~ki'. Od niv najnapred }e go izdvoime bogot Dionis (Dionysus). Se znae deka Dionis bil od staro makedonsko-brigisko poteklo. Toj prvo se slavel kaj Makedoncite, a duri potoa kaj Grcite.

Vo spomenatata CD Grolier enciklopedija (naslov: Mythology), vo vrska so slaveweto na Dionis od strana na Makedoncite, pi{uva deka Dionis na Balkanot najnapred bil slaven od Makedoncite (pri {to e spomnato negovoto brigisko poteklo). Pritoa ~itame:

'Dionis ne e indo-evropsko bo`estvo. Toj najverojatno ima brigisko poteklo, ~ij kult najprvo pominal vo Makedonija, a potoa vo Tesalija i Beo­tija... Dionis isto taka se vikal i Bromios ili Bakhus. Celta na nego­viot kult bila da predizvikuva ekstaza - iskustvo na izleguvawe nadvor od sebesi, ili entuzijazam - iskustvo da se ~uvstvuva{ kako bog. Sutinata na misteriite na Dionis bila deka, onoj {to gi pravi, trebalo da se pois­toveti so bog. Mnozinstvoto sledbenici na ovoj kult bile `eni, nare~eni Menadi, koi do`ivuvale ekstazi. Koga sve{tenikot na Dionis svirel na flejta, privrzanicite na ovoj kult pa|ale vo ekstaza, za vreme na koja im bilo ka`uvano da rastrgnuvaat `ivotni'.

Poznato e deka vo etnogenezata na drevnite Makedonci, Brigite imaat zna~itelna uloga, pa sekako deka ottamu e i prisutnosta na ovoj bog me|u Makedoncite. To~no e deka postoelo sveti­li{te na Dionis na planinata Olimp, koe se vikalo Dion, no toa se nao­|alo na severniot del od planinata, t.e vo makedonskiot del na Olimp.

Originalni bo`ici so poteklo od Makedonija bile i poznatite Muzi! Za prv­pat nivniot kult bil posve­do~en vo makedonskata oblast Pierija, a ottamu tie bi­le prifateni od Grcite. Vo spome­natata CD Grolier enciklopedija vo nas­lovot 'Muses', ~itame:

'Muzite ... ponekoga{ bile narekuvani kako Pieridi, spored niv­niot pr­vobiten dom Pierija vo Makedonija, od kade ~estopati go pose­tuvale izvo­rot na Aganipa'.

Vo religiozniot korpus na drevnite Make­donci pripa|ale i bogovite Kaviri.

Herodot smeta deka kultot na Kavirite bil donesen od Pelazgite, koi vo toa vreme `iveele i vo Makedonija i koi (spored Herodot) zboruvale na neraz­birliv jazik za Grcite.

Drug zna~aen kult za Makedoncite bil kultot na legen­darniot mitski peja~ Orfej (Orpheus), koj bil roden vo Makedonija. Vpro~em, minimal­noto poznavawe na mito­lo­gija­ta poka`uva deka Or­fej bil sin na muzata Kalio­pa (Calliope), ~ie poteklo od Makedonija ve}e go spom­nav­me. Orfej bil i pogreban vo Makedonija. Negoviot grob se nao|al vo pod­no`jeto na Olimp vo ju`na Makedonija i na nego­viot nadgro­ben spome­nik bile ispi{ani stihovi od eden makedonski poet.

Kako drevno-makedonski bog treba da go spo­me­neme i bogot na leku­vaweto Daron (Daron).

Drugo drevno-makedonsko bo`estvo, koe go nemalo kaj Grcite, bila bo`icata Ma. Vo Makedonija se posvedo~eni pove}e pri­me­­ri na naodi so pretstavi na ovaa bo`ica, dodeka vakvi naodi vo dene{na Grcija - nema! Za bo`icata Ma se smeta deka e od staro makedon­sko-brigisko poteklo, i istata kaj Make­doncite, si imala svoi makedonski speci­fi~nosti, koi gi nema kaj drugite narodi (ia­ko kaj sekoj narod postoelo bo`estvo so sli~na uloga na Pra-Majka).

Vo Makedonija, kako posebna bo`ica, bila slavena i bo`i­cata Zirena (Zeirena), koja imala posebni makedonski epiteti, a po svojata sodr`ina potsetuvala na Afrodita.

Blizu rekata Struma bila slavena i bo`icata Bendida, a vo pove}e mesta na Makedonija bile slaveni i zmijolikite bo`estva Drako i Drakena (Draco et Dracena) (Pove}e detali kaj: d-r Nade Proeva 'Studii za anti~kite Makedonci' Skopje, 1997, str. 179 i 181).

Od seto pogore izneseno smetame deka terminot 'Gr~ka mitologija' kone~no treba da se isfrli od naukata. Kakva e taa 'Gr~ka mitologija' koga nitu edno od bo`estvata {to bile prisutni vo nea ne bilo gr~ko? Ova istoto va`i i za terminot 'drevna (anti~ka) Grcija', koj isto taka ~estopati nepravedno se upotrebuva vo naukata i publicistikata. I ovoj termin e sosema pogre{en zatoa {to takva dr`ava (drevna, t.e. anti~ka Grcija) nikoga{ ne postoela vo istorijata. Se {to postoelo na teritorijata na dene{na Grcija bile nekolkute gradovi-dr`avi koi tu vojuvale pome|u sebe, tu sklopuvale labavi sojuzi i koi site do eden se na{le pod makedonska okupacija ili politi~ko vlijanie.

Osven vo religijata postojat izrazeni razliki i vo umet­nosta pome|u Ma­kedoncite i ostanatite drevni sosedi.

Pome|u drevnite Makedonci i Grci postoele razliki i vo o{testvenoto ureduvawe. Dodeka Grcite svojot `ivot go organi­zirale po oddelnite gradovi-dr`avi, Makedoncite imale svoja silna centralizirana dr`ava.
Vsu{nost Makedonija bila prvata dr`ava vo vistinska smisla na zborot {to se pojavila vo Evropa.

Poznatiot istori~ar Piter Grin, vo svojata kniga: 'Aleksandar Makedonski 356-323 pred Hrista', vo vrska so ova pi{uva:

'Makedonija... bila prvata golema teritorijalna dr`ava so efek­tiv­na centralizirana politi~ka, voena i administrativna struktura {to se pojavila na evropskiot kontinent.'

Razliki pome|u Makedoncite i Grcite postoele i vo folk­lo­rot. Zabele`ani se opisi na dve makedonski narodni igri. Ednata se vikala Telesija (Telesias), i taa bila vid na voen tanc. Drugata igra se vikala Karpea (Karpea) i vo nea so mimiki vo ritamot na {upelkata se prika`uvalo kradeweto na volovi.

Drevnite Makedonci imale i sopstveni makedonski narod­ni obi~ai i obredi, za koi pi{uvale pove}e drevni istori~ari, kako {to se: Herodot (Herodotus), Plutarh (Plutarch), Aristotel, Kvintij Kurtij Ruf (Quintus Curtius Rufus) i drugi, decidno po­ten­­ciraj}i deka ovie obi~ai bile makedonski.

Kako avtenti~ni drevno-makedonski obi~ai se spomenuvaat: kr{e­weto poga~a za vreme na svadbenite rituali, oddelnoto sedewe na ma`i­­­te i `enite za vreme na veselbite, stri`eweto na kosata za vreme na `a­lost ili nesre}a, specifi~niot na~in za izbor na kralevi, specifi~niot na~in na sudewe, specifi~niot na~in na pogrebuvawe i mnogu drugi. Dobar del od ovie obi~ai gi sre}avame i kaj dene{nite Make­donci.

Kako odgovor na ova pra{awe }e poso~ime na nekolku mo­menti. Kako prvo, nekoi sovremeni istori~ari go stavaat pod golem znak pra{alnik u~estvoto na Aleksandar Prvi na gr~kite olim­piski igri. Vrvniot poznava~ za ulogata na sportot vo drevno-makedonskoto op{testvo d-r Sindija Sindor Slovikovski smeta deka Aleksandar Prvi voop{to ne u~estvuval na gr~kite olimpiski igri. Taa potsetuva deka negovoto ime go nema vo spisokot na pobednicite na nitu edna toga{na olimpijada. Taa doka`uva i deka vo vremeto na doti~nata olimpijada Aleksandar Prvi bil prestar za da u~estvuva na nea kako kral, a kamo li da bide pobednik vo trkata na okolu 193 metri. (D-r Synthia Syndor Slowikowski, Sport and Culture in the Ancient Macedonian Society, The Pennsylvania State University, 1988, str. 47).

No, duri i da prifatime deka Aleksandar Prvi i navistina u~est­vuval na nekoja toga{na olimpijada. Negovoto eventualno u~estvo voop{to ne odelo taka lesno i bilo dozvoleno duri po negovoto upor­no instistirawe pred Grcite i toa so strogo ograni~u­vawe, spo­red koe, samo makedon­s­ki­te kralevi mo`ele da u~estvu­vaat na olim­­piskite igri, dodeka na nivniot na­rod (Makedoncite) i natamu im bilo zabraneto u~estvoto na ovie igri. Osven toa, se znae deka Aleksandar Prvi vo vremeto na 76 olimpijada bil proglasen za 'proksen' (proxen) od strana na Atiwanite. Taa titula Grcite im ja davale samo na svoite gosti i prijateli.

[to se odnesuva do u~estvoto na olimpiskite igri od strana na Aleksandar Makedonski, toa voop{to ne e ~udno. Vo toa vreme toj bil gospodar nad Grcite, pa nikoj ne mo`el da go spre~i da u~estvuva na ovie igri. Vo vrska so seto ova d-r Slovikovski pi{uva:

'...Grcite ne gi priznavale Makedoncite kako svoi Heleni i Makedon­cite ne mo`ele normalno da u~estvuvaat vo panhelen­ski­te natprevaru­vawa'. (Isto, str. 51).

I ponatamu:

'Po Aleksandar Veliki za prv pat obi~nite makedonski gra|ani se pojavile na startnite linii vo Olimpija, Delfi i ostanatite centri na panhelenskite igri.' (Isto, str. 102).

I ponatamu:

'Za vreme na vladeeweto na Filip, osven samiot toj, nitu eden Makedonec ne u~estvuval na olimpiskite igri... Vsu{nost obi~nite Make­don­ci ne u~estvuvale na olimpiskite igri s# do vremeto po Aleksandar Veliki.' (Isto, str. 140).

Koga sme kaj olimpiskite igri da go ka`eme i toa deka postojat se­rioz­ni pretpostavki deka ovie igri prvo bile sozdadeni vo Makedonija. D-r Slovikovski (cit. delo, str. 71) pi{uva deka olimpiskite igri {to gi vospostavil makedonskiot kral Arhelaj (Archelaus), mo`ebi bile postari od gr~kite, t.e. tie mo`ebi pretstavuvale samo obnovuvawe na nekoi drevni makedonski oplimpiski igri, ~ij prethodnik bil nekoj arhai~en makedonski festival posveten na Zevs. Ovde ~itame:

'Mo`no e nekoj mnogu star festival posveten na Zevs da bil obnoven od Arhelaj... Epigrafaskite podatoci od helenis­ti~kiot period ni sugeriraat deka postoele rasko{ni proslavi vo site makedonski zaed­nici vo ~est na Zevs vo mesecot Dios. Vo takov slu~aj verojatno e deka vo ~est na Zevs vo Dion postoel nekoj postar arhai~en festival u{te pred vremeto na Arhelaj'.

Dali }e se potvrdi ili ospori ovaa pretpostavka }e zavisi od napre­dokot na arheolo{kite iskopuvawa vo Makedonija pod Grcija, koi s# u{te, poradi dobro poznatite pri~ini, nedovolno napreduvaat. Vo vrska so ova d-r Slovikovski pi{uva

'Arheologijata vo Dion ima napreduvano samo do rimskite sloevi, no }e bide interesno da se otkrie dali navis­tina Arhelaj samo gi obnovil igrite {to tamu se odr`uvale'. (Isto, str.. 72).

Kako 'dokaz' deka Makedoncite bile Grci, dene{nite gr~ki istori~ari ja nudat i izjavata na Aleksandar Prvi, koj (spored Herodot) samiot izjavil deka poteknuva od gradot Arg na Pelo­ponez. ]e odgovorime i na ova.

Kako prvo, gradovi po ime Arg imalo nekolku vo toga{niot drevni svet. Denes s# pove}e nau~­nici (vklu~uvaj}i go i aleksan­dris­kiot istori~ar od 2 vek Apijan (Appian) smetaat deka, iako Aleksandar go spomnal Arg na Pelopo­nez kako grad na svoeto poteklo, toa vsu{nost se odnesuvalo na Arg Oresti­kon (blizu dene{no Ru­pi{ta, grat~e {to se nao|a po gorniot tek na r. Bist­ri­ca vo Ma­kedonija). Ova zna~i deka Aleksandar Prvi, sakaj}i po sekoja cena da u~est­vuva na gr~kite olim­piski igri, najverojatno go izmislil svo­e­to gr~ko poteklo od Pelopo­nez. De­nes pogo­lem broj nau~nici se sogla­suvaat so ovaa teorija i smetaat deka toj si bil Makedonec so potek­lo od Make­do­nija, no za da mu dozvolat da u~es­tvuva na gr~kite olimpiski igri, namerno im rekol na Grcite deka po­tek­nuva od Peloponez, t.e. deka i samiot e 'Grk'.

Ovaa teo­rija (za potek­loto na Aleksandar Prvi od Make­donija, a ne od Pelo­ponez) ja zasta­puvaat tokmu golem broj gr~ki istori~ari!

Taka, na primer, gr~kiot arheolog Aliki Stujanaki vo Vo­den­­­skoto peri­­o­di~no spisanie Edesaika hronika (maj-avgust, 1972, str. 18) pi{uva de­ka prvata poznata dinastija na Makedoncite nema po­teklo od Arg na Pe­lo­ponez, tuku od Arg vo makedonskata oblast Ores­tida i deka pove}eto gr~ki istra`uva~i ja prifa}aat ovaa teza. Taa pi{uva:

'Pomladite istra`uva~i na istorijata oformija dve razli~ni gledi{ta: edni deka Argos, kako mesto za potekloto na Argeadite e na Peloponez... a drugite tvrdat deka Argos e vo Orestida (oblast vo Make­donija, z.m.) kako {to objasnuva i Apijan. Poslednive se pove}e i pove­ro­dos­tojni. (Hristo Andonovski, cit. delo str. 12).

Osven u~estvoto na gr~kite olimpiski igri, Aleksandar Prvi Makedonski sakal da im se dobli`i na Grcite i poradi politi~ki pri~ini. (zaedni~ka za{tita od Persija). Zatoa negova cel mu bila {to pove}e da bide prisuten vo gr~kiot svet, iako sorabotuval i so Persija (koja toga{ bila neprijatelski raspolo`ena kon Grcite). Negovata sestra bila ma`ena za visok persiski dos­toin­stve­nik, poradi {to za vreme na gr~ko-persiskite vojni Alek­sandar Prvi igral ulo­ga na pregovara~ me|u zavojuvanite strani, koj bil tu na ednata, tu na drugata strana. Duri otprvin toj bil na stranata na Persijancite, no no}ta pred bitkata pome|u Perisjancite i Grcite kaj Platea, toj naedna{ se svrtel na stranata na Grcite i poradi toa go dobil prekarot Filhelen - Philhellene - (po~ituva~ na Helenite), {to isto taka sosema jasno zboruva de­ka toj ne bil nikakov 'Helen', tuku stranec koj gi po~ituval Helenite. Interesno e {to dene{nite gr~ki i progr~ki istori~ari terminot 'Filhelen' se obiduvaat da go objasnat kako 'sinonim za Helen' (!?). Reagiraj}i na vakvata manipulacija, d-r Bor­za pi{uva:

''Filhelen'... bil naziv koj normalno deka se odnesuval na ne-Grcite. Naporite na nekoi sovremeni avtori terminot 'Fil­helen' da go pretsta­vat kako sinonim za 'Helen' ostanaa bez uspeh.' (Borza, cit. delo, str. 113).

Vo polza na negiraweto na navodnoto gr~ko poteklo na Aleksandar Prvi, t.e. na Makedonskata kralska ku}a, od gradot Arg na Peloponez, postoi u{te edna teorija, koja stanuva s# popri­fate­na vo svetskata nau~na javnost. Pove}e istori~ari (me|u koi i ovde spomnatite d-r Borza i d-r Slovikovski) poso~uvaat na faktot deka ne postoi nikakov dokaz deka Makedonskata kralska ku}a potek­nuvala od gr~kiot Arg. Spored ovaa teo­rija, prikaznata za navod­noto gr~ko poteklo na Makedonskata kralska ku}a bila izmislena poradi politi~ki potrebi na toga{nite makedonski vla­deteli. Vakvata prikazna mu bila raska`ana na Herodot za vreme na ne­govata poseta na Makedonija. Pri~ina za ova bil stravot na Make­doncite od Persija, poradi {to barale pribli`uvawe kon gr~kite gradovi-dr`avi, no i u~estvoto na toga{nite presti`ni gr~ki olim­piski igri. Kako rezultat na vakvata prikazna, mitolo{kiot junak Herakle stanal slaven i po~ituvan od Make­doncite. Podocna i Filip Vtori ja forsiral ovaa prikazna za da mo`e polesno da vladee nad gr~kite gradovi-dr`avi (D-r Synthia Syndor Slowikow­ski, Sport and Culture in the Ancient Macedonian Society, The Pennsylvania State Univer­sity, 1988, str. 89). Ovaa tendencija svojot odraz go na{la i na makedon­skite mo­ne­ti.

D-r Borza pi{uva deka Herodot nekriti~ki ja zapi{al ovaa prikazna, a podocna Tukidid samo ja prepi{al od nego. I d-r Borza decidno potsetuva deka nema nitu eden arheolo{ki naod vo potkrepa na ovaa pri­kazna, kako i deka istata e zasnovana samo vrz mito­logija. (Borza, cit. delo, str. 48, 80, 81 i 83). Toj potsetuva deka vo vremeto na sozda­vaweto na ovaa prikazna bilo vo moda vladetelite da baraat vrski so mito­lo{ki ili drugi slavni li~nosti. Vpro~em, vakva pojava imalo i podocna. Taka, na primer, podocne`niot makedonski kral Filip Petti uporno tvrdel deka e rodnina na Filip Vtori (iako toa ne bilo to~no). Duri i rimskiot vojskovodec Marko Antonie tvrdel deka poteknuva od Herakle, a sekako deka ima i drugi vakvi brojni primeri kaj mnogu drugi narodi niz istorijata.

Kako u{te eden argument protiv prikaznata na Herodot za navodnoto 'gr~ko poteklo' na Makedonskata kralska ku}a, d-r Bor­za naveduva i eden podatok {to go pi{uva samiot - Herodot! Bor­za veli deka dodeka od edna strana Herodot pi{uva deka Aleksandar Prvi bil 'Grk' (iako na edno mesto go narekuva i Makedonec), od druga strana istiot toj Herodot (7.130) pi{uva deka Tesalijcite bile prvite Grci, koi bile pot~ineti od Persijancite, {to zna~i deka tie (a ne Makedoncite) bile najsevernite Grci na Balkanot. D-r Borza potsetuva i deka toga{nite Grci mnogu dobro znaele do kade `iveat nivnite sonarod­nici i deka nitu eden Grk toga{ ne ja smetal Makedonskata vladea~ka dinastija za 'gr~ka' (Borza, cit. delo, str. 113).

Mitolo{kata vrska pome|u Makedonskata kralska ku}a i mitolo{kiot junak Herakle bila negirana u{te vo antikata i toa od samite Grci! Decidno svedo{tvo so koe bila osporena sekakva etni~ka (no, i mito­lo{ka) vrska pome|u drevnite Makedonci i 'gr~kiot bog Herakle', dal tokmu Grkot Demosten. Vo eden od svoite brojni anti-makedonski govori toj go osporil pravoto na Filip Vtori da se smeta sebesi kako potomok na Herakle. Pritoa Demosten rekol:

'Jas smetam deka Herakle, sekako so negoduvawe gi slu{na zborovite na pratenicite, koi postojano povtoruvaa deka Filip vodi poteklo od ovoj bog. Ovoj bog dobro neka go zapoznae prez­ritelot na site religii. Ovoj gr~ki bog neka go sogleda tira­ninot Makedonec. Ovoj bog, mrazitel, kaznu­va~ i
uni{tiva~ na tiranijata...' (Kvintij Kurtij Ruf, Quintus Curtius Rufus, I, 7, cit. delo...str. 30).

Ovde }e spomneme u{te eden fakt, koj denes, ne e mnogu popu­lariziran vo gr~kata istoriografija. Imeno, vo vremeto na Filip Vtori, poznato e deka do{lo do {irewe na granicite na Make­donija. Edna od prvite merki {to Filip Vtori ja prezel vo toj pravec bilo anektiraweto na atinskite kolonii na teritorijata na Makedonija, t.e. nivnoto priklu~uvawe kon ma­ti~nata dr`ava. Fi­lip Vtori nasila vlegol vo ovie gradovi i ottamu gi izbr­kal gr~kite kolonisti da se vratat nazad na teritorijata na dene{na Grcija, a onie koi pru`ile otpor, gi likvidiral ili gi prodal kako robje. Eve kako go opi{uva odnesuvaweto na Filip Vtori Make­donski kon gr~kite kolonii na makedonska zemja, avtorot Artur Vajgal (cit. delo, str. 64):

'Vo 349 godina p.n.e. Filip povtorno trgnal so svojata vojska na Halkidik, na isto~nata strana na Solunskiot Zaliv, kade ja prodol`il svojata politika na zadu{uvawe na buntovite na gr~kite naselbi. Go povikal Olint, glavniot grad na ovie kolonii, kone~no da se predade... No, osiguruvaj}i ja pomo{ta od Atina, ovoj grad gi zatvoril portite pred Makedoncite i pru`al otpor s# do 348 ili 347 godina p.n.e., koga zlatoto na Filip iznudilo predavawe na gradot vo racete na Filip i istiot bil sramnet so zemja, a gra|anite bile prodadeni kako robje'.

I ponatamu:

'Pa|aweto na Olint bilo golem {ok za Atiwanite, koi im ispra­ti­le zna~itelna pomo{ vo lu|e i snabduvawe na nesre}­nite kolonis­ti, no da se razbereme Filip nemal `elba da bide vo vojna so Atina i sega bil ce­los­no podgotven za mirovna spogodba so niv, bidej}i ve}e nemalo drugi atin­ski ili gr~ki kolonii na negovite neposredni krajbre`ja. Toj samo sa­kal, kako {to velel, da go is~isti svoeto rodno krajbre`je od ovie stran­ski `i­teli, koi nemale nikakvo pravo na makedonskata zemja'.

Zna~i, samiot Filip Vtori velel deka Grcite od gr~kite kolonii vo Makedonija se stranci i toj postapil so niv nebare bile okupatori.

Nitu Grcite ne im ostanuvale dol`ni na Makedoncite vo ekspo­nira­weto na svoite nesimpatii kon niv, pa golemiot atinski go­vornik Demosten vo svoeto delo Filipiki za Filip Vtori Makedonski ja dal slednata navred­liva izjava:

'Filip, toj ~ovek ne samo {to ne e Grk, tuku i nema ni{to zaed­ni~ko so Grcite. Barem da be{e barbarin od nekoja pristojna zemja - no toj ne e ni toa. Toj e nekakvo {ugavo su{testvo od Make­donija - zemjata od koja ne mo`e{ da dovede{ nitu rob {to barem ne{to vredi'.

Ovaa izjava prakti~no pretstavuva fundamentalno svedo{tvo za razlikite me|u Makedoncite i Grcite, dadeno tokmu od eden od najpoznatite Grci od toa vreme - Demosten. Gledame deka ovoj gr~ki govornik jasno rekol deka Filip Makedonski ne bil nikakov 'Grk'.

No, dene{nite gr~ki istori~ari i propagandisti se obiduvaat da go zabo{otat zna~eweto na ovaa izjava na Demos­ten. Taka, na primer, gr~­kiot istori~ar prof. Daskalakis tvrdi deka ovaa izja­va Demosten ja dal samo za da gi potencira kulturnite razliki me|u Atiwanite i Makedoncite, koi, spored nego, i samite bile 'Grci', i deka ova Demosten go nap­ravil samo poradi vojnata pome|u Atina i Filip Vtori. Vakviot stav go zas­tapuvaat i drugi gr~ki isto­ri~ari (sekako povedeni od dnevno-politi~­kite celi na nivnata dr`av­na pro­paganda).

I koj bi bil odgovorot na ovoj providen gr~ki obid da se izbega od vistinata? ]e poso~ime na dva nesoborlivi fakta. Prvo, postojat gr~ki svedo{tva od koi se gleda deka drevnite Makedonci u{te daleku pred Demosten bile narekuvani 'barbari' od strana na Grcite, i toa vo vremeto koga voop{to ne vojuvale edni protiv drugi! I vtoro, do kolku vojnata bila pri~ina za vakvoto narekuvawe na Makedoncite od strana na Atiwanite, toga{ se postavuva pra{aweto: zo{to Atiwanite koga vojuvale so Spartancite,
nikoga{ za vreme na nivnoto triesetgodi{no vojuvawe ne gi narekle i Spartancite 'barbari'? Odgovorot e ednostaven. Atiwanite nikako ne mo`ele da gi nare~at Spartancite 'barbari', zatoa {to tie zboruvale ist jazik so niv. Ovde dojdovme do pra{aweto: zo{to Demosten go narekol Filip 'barbarin' (barbarian)? [to to~no zna~el ovoj termin vo antikata?

Nau~nicite se re~isi ednoglasni koga tvrdat deka terminot 'bar­ba­rin' vo antikata glavno se odnesuval za lu|e koi zboruvale na nerazbirliv jazik za Grcite, so doza na pot­ce­nu­vawe kon nivnata kultura. Vo vrska so ova d-r Slovikovski pi{uva:

'Terminot 'barbarin' vo antikata bil prifaten kako sprotiven termin na terminot 'Helen' i kaj avtorite ovoj ter­min imal tri glavni zna~ewa: neinteligenten, stranski i ne-gr~ki vo odnos na nacionalnosta, a stranski so elementi na infe­riornost... Zborot 'barbari' se odnesuval na ne-Grcite, dodeka Grcite od posebnite gradovi-dr`avi gi narekuvale Grcite od ostanatite gradovi-dr`avi kako 'ksenoi'.... 'Barbarinot' bil anti­teza na 'Helenot'. (Isto, str. 30).

Deka terminot 'barbari' se odnesuval na lu|e so poniska kultura, koi ne zboruvale na gr~ki pi{uva i vo knigata 'Istorija na Grcija' (History of Greece, cit. delo, str. 316).

Zna~i, site narodi koi ne zboruvale na gr~ki, Grcite gi narekuvale 'barbari', dodeka pome|u sebe Grcite si se narekuvale 'ksenoi' (xenoi).

Demosten ne bil edinstveniot Grk, koj vaka gi narekol Makedoncite. I drevniot gr~ki istori~ar Isokrat gi narekol Makedoncite 'barbari'. D-r Slovikovski pi{uva:

'Istori~arite imaat razli~no mislewe okolu toa {to mislele avtorite, kako na primer Isokrat, koga gi narekuvale Makedoncite 'barbari'. Dali ovoj termin bil upotreben vo etni~­ka ili vo kulturna smisla? Mnozina smetaat deka toa zna~elo deka Makedoncite bile stranci, koi ne go zboruvale gr~kiot jazik... Znaeme deka pred helenisti~­kiot period Grcite ne gi smetale Makedoncite za svoi sonarodnici. (D-r Synthia Syndor Slo­wikowski, str. 30).

Ponatamu, i Grkot Razimah gi narekol Makedoncite 'bar­bari'. Toa bilo vo 5 vek pred Hrista. Vo svojot govor za Laris­jani­te, Razimah go nare­kol makedonskiot kral Arhelaj kako 'bar­barin' vo odnos na Grcite Larisjani. Pritoa Razimah rekol:

'Zarem nie Grcite treba da mu bideme robovi na Arhelaj barba­rinot' (Tukidid 2,8,1. Isokrat 5.108 i Kliment Aleksan­dris­ki 6.2.17).

Raspolo`enieto na Grcite kon nivniot osvojuva~ Makedonija jasno se gleda i vo faktot {to re~isi site gr~ki gradovi so golema radost ja pri­mile vesta za smrtta na Filip Vtori, nadevaj}i se deka lesno }e izlezat na kraj so negoviot mlad sin Aleksandar i deka brgu }e se oslobodat od make­donskoto ropstvo. Vo kontekst na ova da go spomneme i vostanieto {to Gr­ci­­te od Teba go krenale protiv ma­ke­don­ska­ta vlast na Aleksandar Make­don­ski pred negoviot pohod kon Azi­ja, koe detalno go opi{uva tokmu drevni­ot gr~­ki istori~ar Arijan, koj `iveel vo 1 vek (Arrian: 'The Campaigns of Alex­an­der', Translated by Aubrey De Selincourt, Pengiun books, USA, 1987). Toj pi{u­va de­ka i Atiwanite posa­ka­le da se priklu~at na Tebancite, no Alek­san­dar `es­toko go zadu{il vos­tanie­to na Teban­cite, {to bilo pouka i za site os­tanati Grci. Teba bila sru{ena do temel, a mnozi­na od vostani­cite i od nej­zi­nite `iteli bile ubieni. Se sme­ta deka bile ubieni okolu {est iljadi Grci-Tebanci. Onie Grci koi uspe­a­le da se spasat pred naletot na Ma­ke­doncite izbegale vo Atina, kade Atiwanite vo {ok ja primi­le vesta za po­ra­zot na vostanicite. Eve kako go opi{uva Arijan seto ova (cit. delo, str. 63):

'Pristignuvaweto na begalcite od Teba vo Atina, koi izgebaa ved­na{ po zavr{uvaweto na borbite, se poklopi so proslavata na Gole­mi­­te Misterii vo Atina. [okirani od vestite za nastanite, Ati­wanite ja prekinaa proslavata i po~naa nabrzina da go nosat svojot podvi`en imot nadvor od gradot vo opkolenata zemja.'

Arijan vo prodol`enie pi{uva deka Sovetot na Atina vedna{ se sostanal i ispratil deset lu|e, koi bile prijateli na Aleksandar, so zada~a da go pre~ekaat i da mu ka`at deka Atiwanite se raduvaat na nego­voto doa|awe i go opravduvaat negovoto uni{tuvawe na Teba (!?). Zna~i, Atiwa­nite bile prinudeni na vakvi sebeponi`uvawa samo za da go spasat svojot grad od tu|ata Makedonska vojska. Inaku, ako se sledi vnimatelno osvoju­vaweto na ostanatite brojni gradovi niz Azija, od strana na Alek­sandar Makedonski, }e se vidi deka mnogu od ovie gradovi postapuvale isto ili sli~no kako Atina, {to e u{te eden dokaz deka ovoj grad, bil tretiran kako i site ostanati stranski gradovi od strana na Makedoncite.

Omrazata na mnozinstvoto Grci kon nivniot okupator Make­donija doa­|ala do izraz i vo mnogu drugi priliki. Taka, na primer, Aleksandar Makedonski se biel protiv golem broj Grci u{te vo prvata poseriozna bitka protiv Persi­ja kaj rekata Granik (Granicus). Vo ovaa bitka Aleksandar zarobil okolu 2000 Grci, koi se borele na stra­nata na Persija. Istori~arot Artur Vajgal (Arthur Weigall) pi{uva deka Makedoncite `estoko se presmetale so Grcite vo ovaa bitka. Na str. 174 (cit. delo) ~itame:

'Najposle Grcite, opkoleni od celata makedonska vojska bile obeshrabreni i zaklani kako stoka, ostanale `ivi samo dve iljadi, no i niv gi zarobile koga se stemnilo'.

Isto taka, pred sekoja bitka so Persijancite Atiwanite ispra}ale svoi delegacii kaj persiskiot car Darij za da mu ja iska`at svojata poddr{ka.

Mo`ebi poradi seto ova vo udarnite edinici na Makedonskata vojska, t.e. vo poznatata Makedonska falanga, nikoga{ nitu eden Grk ne bil posta­ven kako zapovednik.

]e navedeme u{te eden fundamentalen podatok za odnosite pome|u Grcite i Makedoncite vo vremeto na Aleksandar Make­don­ski. Po ras~is­tuvaweto na odno­site so gr~kite gradovi na teri­torijata na de­ne{na Grcija, Aleksandar Makedonski navlegol vo Azija na teritorijata na toga{na Persija. Na toga{niot zapaden breg na Persija (dene{niot zapaden breg na Turcija {to izleguva na Egejsko More) imalo golem broj gr~ki gradovi, koi bile okupirani od Persija. Naselenieto vo ovie gradovi bilo gr~ko, pa spored toa, koga Aleksandar navlegol vo Persija, ova naselenie trebalo da go do~eka kako svoj osloboditel od persiskoto ropstvo. Duri i samiot Aleksandar bil ubeden deka Grcite od ovie gradovi }e se radu­vaat na negovoto doa|awe, zatoa {to }e im go 'vrati helenskiot duh' i povtorno }e gi spoi so ostanatite gr~ki gradovi od koi nasilno bile oddeleni. No, ne samo {to ne se slu~ilo toa, tuku se slu~ilo sosema sprotiv­noto. Gr~kite gra­dovi vo Mala Azija go do~ekale Aleksandar kako nov po­ro­bitel poradi {to mu se sprotivstavile so site svoi sili! Naj`estok otpor na Makedon­cite im pru`il gr~kiot grad Milet (Miletus). Vo ovoj grad Grcite vodele golema borba pro­tiv Makedoncite, pri {to mnozina od niv bile ubieni otkako gradot bil osvoen od Makedoncite. Za karakterot na ovoj grad, za negovoto sprotivstavuvawe na Makedoncite i za v~udovidenosta na Alek­sandar Makedonski od vakvata postapka na Grcite od Milet, istori~arot Artur Vajgal (cit. delo, str. 182), pi{uva:

'Milet bil eden od glavnite centri na jonskite Grci, negovata civilizacija bila gr~ka, negoviot zapovednik bil Grk od Grcija. Ovaa li~nost vo prviot moment poka`ala `elba da se spogodi so Aleksandar, no podocna, re{ila da mu stane lojalna na svojot vazalen gospodar Darij, a bilo o~igledno deka i gra|anite na Milet pove}e sakaat mirno persisko vazalstvo otkolku sojuz so svoite gr~ki zemjaci preku Egejot. Tie nemale `elba da dobijat takanare~ena sloboda'.

I ponatamu:

'Aleksandar prestanal da se odnesuva kako gr~ki osloboditel i ja prezel poumnata uloga na makedonski osvojuva~'.

Nastanite vo prodol`enie zboruvaat deka Grcite od Milet pru`ile `estok otpor na Makedoncite, no na krajot nivniot grad padnal. A. Vajgal pi{uva:

'Imalo o~ajni~ka borba, no na krajot gradot bil zazemen, a branite­lite, koi im predizvikale prili~ni zagubi na Makedoncite, bile ludo ubi­vani'.

No, Milet ne bil edinstveniot maloaziski gr~ki grad {to pru`il otpor na Makedoncite. Ist takov otpor pru`il i gr~kiot maloaziski grad Halikarnas (Halicarnas). Glaven branitel na ovoj grad bil gr~kiot vojskovodec Memnon, koj prethodno se borel protiv Aleksandar Makedonski i vo bitkata kaj reka­ta Granik, na stranata na Persija. Grkot Memnon duri ispratil i pismo do Darie, velej}i mu deka }e ostane do smrt veren na Persija, a voedno primil i tajna pomo{ od Atina. No, po `estoka borba, Makedoncite go osvoile i ovoj grad, a Memnon izbegal, no podocna umrel vo Metilena od bolest. Negovata `ena Barsina podocna mu stanala `ena na Aleksandar Makedonski.

Vakov bil i slu~ajot i so gr~kiot grad Soli, koj se nao|al na Rodos. I Grcite od ovoj grad ne sakale ni da slu{nat za Aleksandar, a kamo li da go pre~ekaat ovoj tu|inec kako svoj osloboditel. Poradi toa, otkako vlegol vo ovoj grad Aleksandar im nametnal na gra|anite te{ki dava~ki

Poradi seto ova se postavuva pra{aweto: do kolku Make­don­cite bile 'Grci', zo{to toga{ gr~kite gradovi i naselenie, koi bile porobeni od Persi­ja im pru`ale tolku golem otpor na Makedon­cite? Neli bi trebalo tie da se raduvaat na svoeto 'osloboduvawe'? Ajde da ka`eme deka Grcite od slobodnite gr~ki gradovi-dr`avi imale pri~ina da im se sprotivstavuvaat na Makedoncite. No, zo{to tolkav otpor na Makedoncite im pru`ile i Grcite od, okupiranite od Persija, gr~ki gradovi? Odgovorot e eden i edinstven. Grcite od ovie gradovi gi mrazele Makedoncite pove}e i od svojot vekoven neprijatel Persija i zatoa tolku `estoko se borele protiv makedonskata vojska, sakaj}i poprvo da ostanat pod persiska vlast, otkolku da potpadnat pod vlasta na Makedoncite.

U{te podrasti~en primer za omrazata na Grcite kon Make­docnite bil slu~ajot so bitkata kaj Is, koga na stranata na Persija, protiv Aleksandar Make­donski, se biele duri trieset iljadi Grci i toa kako elitni edinici vo sostavot na Persiskata vojska! Po pobe­data na Aleksandar nekoi od niv bile zarobeni, no nad 8.000 uspeale da pobegnat vo planinite, za {to isto taka svedo~i drevniot gr~ki istori~ar Arijan, koj duri pi{uva i deka pome|u Make­doncite i Grcite postoelo 'staro rasno rivalstvo' ('old racial rivalry'). Pi{uvaj}i za tekot na ovaa bitka, Arijan zapi{al:

'Po~nala `estoka borba. Darievite Grci se borele so cel da gi potisnat Makedoncite nazad kon rekata i da gi zadr`at poziciite na svoeto levo krilo, koe ve}e po~nalo da se povlekuva, dodeka Makedoncite, vo nivnoto svrtuvawe, so jasniot uspeh na Aleksandar {to go gledale so svoi o~i, se obiduvale da go dostginat negoviot uspeh... Sudirot be{e u{te pove}e zagor~en blagodarenie na staroto rasno rivalstvo pome|u Grcite i Makedoncite ' (Arrian, cit. delo, str. 119).

Podocna i vo bitkata kaj Gavgamela protiv makedonskata voj­ska na stra­nata na Persijancite isto taka u~estvuvale iljadnici Grci. Drevniot gr~ki istori~ar Arijan (cit. delo, str. 158) pi{uva deka, od tri iljadi planinski edinici na Persiskata vojska, koi pred bitkata go izg­ra­dile mostot na rekata Taksapus, duri dve tretini bile Grci.

Poradi seto ova navistina e sme{no koga dene{nata gr~ka istoriografija tvr­di deka vojskata na Aleksandar Makedonski navodno bila 'gr~ka'. Kakva e taa 'gr~ka vojska', koja se biela pro­tiv iljadnici Grci pripadnici na per­sis­kata vojska? I zo{to Grcite se biele na stranata na Persija, do kolku voj­skata na Alek­sandar i navistina bila 'gr~ka'? Se znaat vekovnite nepri­ja­tel­s­tva me|u Persijancite i Grcite, pa ottamu nema nikakva logika dese­ti­ci iljadi Grci da se bo­rat na stranata na Persija protiv 'sopstve­nata' voj­ska. I ovde odgo­vo­rot na ovie pra{awa e eden i edinstven! Ovoj odgovor povtorno se sveduva na faktot deka ogromen broj Grci ja mra­­zele Makedonija pove}e i od svojot vekoven neprijatel Per­sija, {tom du­ri re­­{ile i da u~estvuvaat na nejzina strana vo vojnata protiv Makedon­ci­te.

Za Makedoncite i Grcite kako oddelni narodi pi{uva i drevniot gr~ki istori~ar Diodor Sicilijanecot (Diodorus of Sicily), a taka pi{uva i Plutarh. Ovoj poznat gr~ki istori~ar (1 i 2 vek po Hrista) sosema jasno napi{al deka Grcite bile pod ropstvo na Makedoncite i deka bile oslo­bodeni duri otkako na Balkanot se pojavile Rimjanite. Vo svojata biog­rafija za rimskiot vojskovoditel Pavel Emilijan, Plu­tarh pi{uva deka otkako ovoj rimski vojskovodec go porazil makedonskiot kral Persej (citat): 'gi oslobodil Grcite od makedonskiot jarem' (Aemilius Paulus by Plutarch, Translated by John Dryden). 'freed the Greeks from the Macedonian yoke.' (Aemilius Paulus by Plutarch, Translated by John Dryden).

Ovde jasno gledame deka Plutarh gi spomenuva 'Grcite' (a ne Atiwanite, Tebancite i sl.) oddelno od Makedoncite. Spored toa jasno e deka za nego toa bile dva razli~ni naroda, od koj edniot na­rod (Make­don­cite) go dr`el pod ropstvo drugiot (Grcite, t.e. Ati­wanite, Tebancite i ostanatite Grci). Ovde
}e spomneme deka i drugi drevni istori~ari oddelno gi spomnuvale Makedoncite i Grcite. Nasproti toa, nitu eden drev(e)ni istori~ar nema
napi{ano, na primer: 'Atiwanite i Grcite' ili 'Spartancite i Grcite'. Ova sekako deka e u{te eden dokaz za razlikite me|u ovie dva naroda.

Vpro~em, Grcite i voeno im pomagale na Rimjanite za da ja osvojat Makedonija, no i makedonskoto kralstvo na Selevkidite (za koe }e pi{uvame vo prodol`enie). Ova jasno go poso~uva istori~arot Adkok (Adcock) vo svojata kniga: 'Grcite i Makedoncite - Umetnosta na vojnata', vo koja pi{uvaj}i za navleguvawata na Rimskata imperija na Balkanot, konstatira:

'Ne treba da se zaboravi deka vo svoite sudiri so Make­donija i so Sirija na Selevkidite, Rim bil pomognat od gr~ki edinici na ~elo so komandanti Grci. (F. E. Adcock: The Greek and Macedonian Art of War, Univercity of Califormia Press, Berkeley and Los Angeles, 1957, str. 96).

Makedoncite i Grcite kako oddelni naro­di vo svoite dela na nekolku mesta gi spo­menuva i drevniot evrejski istori~ar Josif Fla­vij (Josephus Flavius) , a taka e i so pogolem broj sovremeni istra`uva~i.

Vo vrska so seto ova d-r Borza go dava slednoto rezime:

'Obajcata Herodot i Tukidid gi opi{uvaat Makedoncite kako stranci, kako poseben narod koj `ivee nadvor od granicite na gr~kitee gradovi-dr`avi.(...) Makedoncite... sebesi ne se smetale kako gr~ko pleme, nitu kako kakov bilo drug balkanski narod, tuku samo kako Makedonci. Ova go znaele site stranski protagonisti - od vremeto na Darie i Kserks, do vremeto na rimskite generali. (Borza, cit. delo, str. 96).

Vo spomenatata 'Istorija na Grcija', ~itame:

'Makedoncite od sedmiot i {estiot vek pred Hrista pretsta­vu­vale celina od `estoki vnatre{ni plemiwa, raspore­deni vo posebni mali kne`estva i bile posebni vo odnos na Grcite... Herodot, koj gi smeta epirskite Molosijani i Tespro­tijanite kako deca na Helen, decidno go misli sprotivnoto vo odnos na Makedoncite. (History of Greece, cit. delo, del 2, str. 11).

Poznatiot germanski istori~ar Ulrih Vilken (Ulrich Wilcken) vo vrska so etni~kite razliki po­me|u drevnite Make­donci i Grcite, vo svoeto poznato istorisko delo Alek­sandar Makedonski zapi{al:

'Makedoncite bea napolno zdrav narod. Tie ne bea treni­rani kako gr~kite atleti, tuku bea kako Rimjanite so vojni~ki naviki. No, pokraj ovie dobri osobenosti, tie imaa i mnogu lo{i naviki, ostanati od dam­ne{­­nite vremiwa, kako {to be{e neumerenoto piewe, so {to, vo o~i­te na Grcite bea vistinski var­va­ri. Me|u­toa, antagonizmot be{e reci­pro~en, bidej}i Makedon­cite bea izrasnati vo edna gorda i samosvesna nacija, koja so prezir gle­da{e na Helenite'. (Ulrih Vil­ken: Alek­sandar Makedonski, 1931 god. vo prevod na makedonski, Skopje, 1988 g.).

I poznatiot amerikanski istori~ar Badijan vo svojata kniga 'Grci i Makedonci' gi potencira razlikite me|u Makedoncite i Grcite (Badian E. 'Greeks and Macedonians', Studies in the History of Art, Washingtion, D.C., 1982).

Vo svetski poznatata amerikanska op{ta CD enciklopedija Microsoft Encarta (USA, 1998; naslov Europe) vo vrska so negr~koto poteklo na Makedoncite ~itame:

'Makedonija, koja se nao|a na sever od Grcija, otprvin ne bila sosta­ven del od gr~kiot svet. No, vo 4 vek pred Hrista, nejzi­nata vladea~­ka klasa se helenizirala. Pod Filip Vtori, Makedonija go osvoila pogolemiot del od Grcija, ja priklu~il i teritorijata na Persiskata imperija na ova carstvo'.

Somnevawe deka drevnite Makedonci bile Grci poka`uva duri i gr~kiot publicist Karagacis. Vo 1952 godina toj ja objavil knigata pod naslov 'Istorijata na Grcite' vo koja se somneva deka drevnite Makedonci bile Grci. Karagacis bil po~esen ~len na 'Institutot za makedonski studii' vo Solun.

Postojat u{te mnogu vakvi sovremeni svedo{tva koi vo interes na prostorot }e gi ostavime za druga prilika.

Razlikite vo etnogenezata pome|u drevnite Makedonci i drevnite Grci

Sepak, najubedliv dokaz za razlikite pome|u drevnite Make­donci i drevnite Grci pretstavuva razli~nata etnogeneza na ovie dva naroda. Et­nogenezata, pak, znaeme deka e apsoluten parametar vo odreduvaweto na et­ni~koto po­teklo na nekoj etnikum.

Drevnite Makedonci bile zaseben balkanski narod, glavno sozdaden od me{aweto na starite domorodni plemiwa, koi `iveele na teritorijata na Make­donija.

Zna~aen etnikum vo formi­raweto na drevnite Ma­kedon­ci bile Bri­gite (Brygians). Tie bile starosedelci vo Make­do­nija, a po Trojan­skata voj­na delumno se preselile vo Mala Azija. Osven niv, vo etnogenezata na drevnite Make­don­­ci bile vklu~eni i do­mo­rodnite drevno-makedon­ski plemi­wa: De­sareti, Linkesti, Oresti, Kres­tonci i drugi, a podocna i Pa­jon­­cite.

Etnogenezata, pak, na drevnite Grci ni poka`uva deka tie glav­no bi­le sostaveni od me{aweto pome|u Ahajcite i Dorcite.

Do ne taka odamna mnozina istori~ari smetaa deka Dorcite bile eden od glavnite etnikumi i vo etnogenezata na drevnite Makedonci. Vakviot stav istori~arite glavno go prepi{uvaa edni od drugi, bez nekoja poseriozna kriti~ka analiza na istiot. No, vo ponovo vreme, vrz osnova na najnovite istra`uvawa i preispituvawa na dosega poznatite materijali, vakvata teorija e celosno otfrlena. Pri~inite za ova se mnogu ednostavni i jasni. Niv povtorno gi sublimira d-r Borza. Vo svojata citirana kniga toj e deciden vo tvrdeweto deka teorijata za dorskata migracija vo Makedonija treba da se isfrli od naukata. Vo vrska so ova d-r Borza pi{uva:

'Teorijata za invazijata na Dorcite (zasnovana vrz pi{u­vawata na Herodot 9.26 i nasledena od Tukidid 1.12) vo najgolem del pretstavuva izmislica na istoriografijata od devetnae­set­tiot vek, i istata ne e potkrepena so nikakov arheolo{ki ili lingvisti~ki podatok.' (str., 65).

Vo prodol`enie d-r Borza objasnuva:

'Arheolo{ki gledano Dorcite se nevidliv narod. Severna Grcija s# u{te treba da ni ponudi makar i najobi~en arte-fakt {to mo`e da bide povrzan so Dorcite... Ne postoi nikakov dokaz za ovaa takanare~ena dorska migracija vo centralna i zapadna Make­donija i vo severo-isto~na Tesalija (str. 67)... Ne postoi arheo­lo{ki zapis za dvi`ewata na Dorcite, a mitskite argumen­ti vo najgolema mera se pretpostavki, zasnovani vrz folklorni tradicii za toa deka Dorcite poteknuvale od severozapadna Gr­cija. Duri i dokolku poslednovo e vistina, vrskata pome|u ori­ginalnata tatkovina na Dorcite i dobro poznatiot dorski dijalekt od podoc­ne`nite vremiwa ne e jasna. Sigurno deka site 'dorski Grci' od Klasi~­niot period ne mo`ele da bidat potomci na raseanite plemiwa od severo-zapadnite gr~ki planini. Toa {to tie podocna bile nare~eni Dorci ne e dokaz za nivnoto dorsko po­teklo vo etni~ka smisla. I Grcite od 19 vek imale obi~aj sebesi da se deklariraat kako Romei, a svojata zemja ja narekuvale Rume­lija, kako dokaz za nivnoto rimsko poteklo, nasproti sopstve­niot gr~ki jazik i slovenski primesi. (str. 68). '

D-r Borza pi{uva deka Makedoncite nemale etni~ka vrska so Dorcite, tuku deka predcite na Dorcite i predcite na Makedoncite mo`ebi zaedno `iveele vo okolinata na Pind i Halikamon za vreme na Bronzenata era, poradi {to do{lo do vzaemni kulturni vlija­nija.

Vakvata teorija celosno ja poddr`uva i istori~arot ^ed­vik, koj go tvrdi istoto. (Chadwick John: 'Who were the Dorians?' Camb­rigde, 1976), a taka tvrdat i drugi istori~ari.

Ovde treba da se spomne i gorno-makedonskoto pleme Pajonci, koi isto taka ja pri­lo­`ile svojata krv i kultura vo drevno-makedonskiot narod, a preku niv i vo de­ne{nata makedon­ska nacija. Pajoncite se gorno makedonsko ple­me, koe glavno `ive­elo vo sredi{niot del na dene{na Republika Makedonija, iako gi imalo i vo del od egejskiot del na Makedonija. Nekoi avtori gi sme­taat Pajoncite kako 'oddelen narod' od drevnite Makedon­ci, najmnogu poradi toa {to tie dol­go vreme se sprotivstavuvale na drevno-make­don­­skata cent­ralna vlast. No, nivnoto sprotivstavuvawe na cent­ral­nata make­donska vlast ne mo`e da bide dokaz za nivnata razli~­nost od drevnite Makedonci. Ednostavno, tie samo podocna se vklu~ile vo drevno-make­donskata etno­geneza, isto kako {to ostanatite make­don­ski ple­miwa toa go napravile po­rano. Taka, na pri­­mer, poznata e vojnata pome|u Makedon­cite od Orestida protiv Makedoncite od Eordaja. Pa, zarem toa zna~i deka Makedoncite od Orestida bile drasti~no raz­li~ni od Make­don­cite od Eordaja? Ponatamu, poz­nata e vojnata {to Filip Vtori ja vodel protiv makedonskoto pleme Linkesti, od koi poteknuvala negovata majka. Zna~i i ovde imame me|u-makedonska ple­menska borba, koja kone~no rezul­tirala so soz­da­vawe na drevno-makedonskiot etnikum. Vo prilog na ova sekako se i brojnite primeri na me|usebnite vojni i neprijatelstva na oddelnite gr~ki gradovi-dr`avi. Toa {to Atina so decenii vojuvala protiv Sparta ne zna~i deka Atiwanite i Spartancite bile posebni narodi.

Inaku, da go ka`eme i toa deka, spored brojni avtori, i samite Pajonci poteknuvale od Bri­gite, isto kako {to vo golema mera bil slu~ajot i so drevnite Makedonci. (Po­de­­talno kaj: D-r Nade Proeva, 'Studii za anti~kite Makedonci', Skopje, 1997, na pove}e mes­ta). Postojat pove}e kulturni segmenti kaj Pajoncite, koi bile identi~ni so onie na ostanatite makedonski plemiwa.

Da gi spomneme nakratko i Desaretite, za koi nekoi avtori smetaat de­ka bile ilirsko pleme. D-r Nade Proeva (cit. delo, str. 110), niz konk­ret­ni primeri prilo`uva dokazi za razlikite pome|u Desaretite i Ili­rite, kako i za sli~­nosta pome|u Desaretite i ostanatite makedonski ple­mi­wa (oru`je, ono­mastika i t.n.).

Kako zaklu~ok na ova gledame deka drevnite Ma­ke­donci nikako ne mo`ele da bidat Grci, zatoa {to imale razli~no etnoge­netsko poteklo od niv.

Sepak i pokraj site ovie silni dokazi za razlikite pome|u Make­doncite i Grcite ({to ovde samo nakratko gi iznesovme), gr~kite istori~ari i natamu so site sili se obiduvaat da gi branat stavovite na german­skata propaganda od 19 vek za navodnoto 'gr~ko' poteklo na drevnite Makedonci. Pri~inata za ova ve}e ja spom­navme, a toa e (gledano od nivni aspekt) za{titata na gr~kite nacio­nalni interesi vo odnos na delot od Makedonija {to tie denes go dr`at pod svoja vlast. Tie smetaat deka sekoj dokaz deka drevna Make­donija ne bila gr~ka, }e go dovede vo pra{awe nivnoto dr`ewe na delot od ovaa zemja {to e pod nivna okupacija. Za taa cel vo Grcija sekojdnevno se publikuvaat golem broj statii, knigi i sl., so cel doka`uvawe pred svetot deka drevnite Makedonci bile Grci. Deka dobar del od vakvite izdanija ne naiduvaat na poddr{ka kaj objektivnata svetska nau~na javnost, povtorno }e se povikame na d-r Borza, koj vo svojata kniga, `estoko kritikuva nekoi gr~ki istori~ari vo odnos na nivnite pi{uvawa za potekloto na drevnite Makedonci.

Pi{uvaj}i konkretno za gr~kite stavovi okolu jazikot na drevnite Makedonci, d-r Borza pi{uva deka gr~kiot avtor Kaleris najcelosno go iska`al gr~kiot stav kon drevno-makedon­skiot jazik, no deka takov ne bil slu~ajot so nekoi drugi gr~ki avto­ri. Vo vrska so ova d-r Borza pi{uva:

'Po{ovinisti~ki i poneubedliv pogled zastapuva Daska­lakis vo svoeto delo 'Helenizam' (2 i 3). No, najfal{livo objas­nu­va­we e ona na Martis (vo deloto 'Falsifikatite na Makedon­ska­ta istorija'). Ovaa kniga, napi{ana od porane{niot minister za severna Grcija, pretstavua polemi~en anti-jugoslovenski pamf­let, tolku poln so istoriski gre{ki i iskrivuvawa {to cenata {to }e ja plati Akademijata od Atina }e bide namaluvawe na doverbata vo nau~niot sud na ova po~ituvano dru{tvo na u~eni... (Borza, str. 91).

Da potsetime deka ovde kritikuvanite Daskalakis i Martis denes vo Grcija se smetaat za edni od najgolemite nau~ni avtoriteti vo odnos na drevna Makedonija. Spored toa, ovie `estoki kritiki kon nivnite dela imaat posebna te`ina zatoa {to se upateni od strana na najgolemiot svetski avtoritet na istata tema - ameri­kanskiot doktor na nauki od Univerzitetot vo Pensilvanija d-r Juxin Borza, koj pritoa ne ja {tedi od kritiki nitu Gr~kata akademija za nauki od Atina. Ovoj nau~nik, so doza na cinizam kon gr~kite stavovi, zaklu~uva:

'... Makedoncite od pettiot vek pred Hrista bile pomal­ku sigurni vo svoeto helensko poteklo otkolku {to se nekoi moderni avtori'. (Borza, cit. delo, str. 84).

Kade se denes potomcite na drevnite Makedonci? Kade e potomstvoto na ovoj slaven narod i kade najmnogu ostanalo za~uvano nivnoto kulturno nasledstvo? ^itajte za ova vo poglavieto: Nasledstvoto na drevnite Makedonci vo dene{nata makedonska nacija obi~ai, folklorni motivi, onomastika, jazik i drugo.